Dinamično oblikovanje cen je praksa, pri kateri se cena izdelka nenehno prilagaja glede na ponudbo in povpraševanje v realnem času, in jo je treba razlikovati od prilagojenega oblikovanja cen. Dinamično oblikovanje cen je spreminjanje cene na podlagi trendov ponudbe in povpraševanja v realnem času, medtem ko personalizirano oblikovanje cen prilagaja cene z obdelavo osebnih podatkov (npr. nakupovalne navade, občutljivi podatki itd.) in profiliranjem potrošnikov.
Poleg zabavne industrije (koncerti, razstave, športni dogodki) se dinamično oblikovanje cen uporablja tudi v turističnih nastanitvah, kot so hoteli in kratkoročni najemi, ter v prometnem sektorju, vključno z aplikacijami za souporabo voženj.
Kljub temu praksa dinamičnega oblikovanja cen ustvarja občutek nezaupanja med potrošniki in prodajalci, kar povzroča neenakost pri dostopu do izdelkov, storitev in kulturnih doživetij.
Ta praksa daje prednost dobičkom podjetij pred javnim interesom, zato se borimo za izboljšanje razmer. Tudi v kulturnem sektorju še ni jasno, ali takšno zvišanje cen resnično koristi umetnikom. Opozoriti je treba tudi, da prevladujoč položaj družbe Ticketmaster pri distribuciji vstopnic povečuje tveganje pretiranih cen koncertov.

Dinamično oblikovanje cen je privedlo do velikega povečanja cen pri prodaji vstopnic za velike glasbene dogodke. Ko je imela Beyoncé koncert v Amsterdamu, so oboževalci za svoje sedeže sprva plačali med 60 in 200 EUR. Teden dni pozneje so bile vstopnice še vedno na voljo, vendar so se zdaj prodajale po ceni do 735 EUR. V Združenih državah Amerike so vstopnice za koncert Brucea Springsteena poskočile na 5 000 dolarjev. Včasih se cene zvišajo ali se med postopkom rezervacije dodajo stroški, potrošnik pa o tem ni ustrezno obveščen.
Cene vstopnic pogosto niso javno objavljene vnaprej, zato potrošniki niso seznanjeni s stroški, ki jih bodo morali kriti. Hitro spreminjanje cen dodatno igra na čustva ljudi in njihov strah pred zamujanjem, vse v imenu pohlepa podjetij.
Zaradi pomanjkanja preglednosti potrošniki ne vedo, kako naj ustrezno razporedijo sredstva, in na koncu bodisi preplačajo bodisi si vstopnic ne morejo privoščiti. Takšen poslovni model ustvarja pomembno oviro za pravico ljudi do sodelovanja v kulturnem življenju.

Kadar potrošniki niso zadovoljni s poslovnim modelom podjetja, se pogosto odločijo za prehod h konkurenci. Vendar je podjetje Live Nation Entertainment po združitvi s podjetjem Ticketmaster postalo monopolist na področju prodaje vstopnic. Ocenjuje se, da trenutno obvladuje 70 % trga prodaje vstopnic in prizorišč živih dogodkov. Zavajajoča praksa dinamičnega oblikovanja cen podjetja Live Nation se razteza po vsej Evropi. Zaradi tega so vsi, ne glede na to, iz katere države članice prihajajo, na koncu prizadeti zaradi tega podtikanja cen.
Kadar imajo korporacije monopol nad svojim trgom, morajo potrošniki sprejeti njihove pogoje za dostop do storitev. Brez potrebne konkurence lahko ti monopoli poljubno zvišujejo cene v škodo potrošnikov, tudi če gre za najmanjši dobiček. Še pomembneje pa je, da te previsoke cene preprečujejo, da bi bili vsi, razen najbolj privilegiranih v naši družbi, deležni dobrin naše kulture.

Pravica do sodelovanja v kulturnem življenju je človekova pravica, ki jo priznavajo Združeni narodi. Vsakdo bi moral imeti možnost dostopa do naše skupne kulturne identitete, v njej uživati in k njej prispevati. Vsi potrošniki v EU si zaslužijo enako obravnavo v enakih ali podobnih okoliščinah!
Skupina S&D meni, da bi morala biti EU prostor z močnimi standardi varstva potrošnikov, ki zagotavljajo, da njeni državljani niso ogoljufani ali izkoriščani. Praksa dinamičnih cen ustvarja občutek nezaupanja med potrošniki in prodajalci ter povzroča neenakost pri dostopu do izdelkov, storitev in kulturnih doživetij.
Skupina S&D poziva k večji preglednosti.
Javnost mora biti obveščena o dinamičnem oblikovanju cen. Potrošnikom je treba povedati, kaj lahko pričakujejo (npr. kakšno je nihanje cen, koliko vstopnic se proda po običajni in koliko po dinamični ceni itd.) Tega ne smejo izvedeti med transakcijo ali na koncu transakcije. Nacionalni organi za varstvo potrošnikov bodo ključni pri uveljavljanju tega načela.
Skupina S&D si bo prizadevala tudi za omejitev zvišanja cen z določitvijo najvišjega dovoljenega odstotka.

Skupina S&D bo še naprej spremljala vprašanja v zvezi z dinamičnim oblikovanjem cen v Evropi in si prizadevala za zagotovitev močnega varstva potrošnikov.
Najprej želimo evropske potrošnike seznaniti z logiko dinamičnega oblikovanja cen in njegovimi nevarnostmi.
Drugič, menimo, da bi morala Evropska unija sprejeti ukrepe za zagotovitev ustreznega varstva z zahtevo po jasnih in zadostnih informacijah, kadar so Evropejci podvrženi dinamičnemu oblikovanju cen, in z zagotovitvijo, da to ne povzroči previsokih cen. V zvezi s tem pozivamo Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bodo te škodljive prakse vključene v prihodnji zakon o digitalni pravičnosti.
Pričakujemo, da bo DFA dopolnil in izboljšal vse vidike, ki so po sprejetju glavnih digitalnih zakonov v prejšnjem mandatu ostali nerešeni. V skupini S&D pozivamo Komisijo, naj se odločno zavzame za varstvo potrošnikov in sprejme konkretnejšo zakonodajo za reševanje te problematike:
- neetične tehnike in komercialne prakse, povezane s temnimi vzorci
- trženje s strani vplivnežev v družbenih medijih
- zasvojenostno zasnovo digitalnih izdelkov
- spletnim profiliranjem
zlasti za najbolj ranljive potrošnike in uporabnike, kot so mladi.