
V tem članku predstavljamo pregled obsežne zgodovine Progresivnega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (skupina S&D), ki je od svoje ustanovitve leta 1953 igrala ključno vlogo pri oblikovanju politik Evropskega parlamenta. Skupina S&D je pustila neizbrisen pečat na političnem prizorišču Evropske unije, saj so pomembni mejniki vplivali na organizacijo in usmeritev skupine. Skupina S&D, ki se je začela kot socialistična skupina v skupni skupščini Evropske skupnosti za premog in jeklo leta 1953, je danes ena najvplivnejših političnih skupin v Evropskem parlamentu.
Slika: Zunanji ministri podpisujejo Pariško pogodbo, 1951

V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je Robert Schuman predlagal načrt Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), ki se je sčasoma razvil v Evropsko unijo. Prvi predsednik Skupščine ESPJ je postal socialist Paul-Henri Spaak iz Belgije.
V istem obdobju so evropski socialisti ponovno vzpostavili vezi in postali znani kot Socialistična internacionala. Organizacija je ustanovila študijsko skupino za evropsko enotnost in po srečanjih med julijem 1951 in avgustom 1952 se je posebna komisija dogovorila o politiki desetih točk za Evropsko skupnost za premog in jeklo, kar je pomenilo prvo nadnacionalno politiko socialističnih strank na področju evropskega povezovanja.
Nacionalne stranke šestih držav članic so zato septembra 1952 ustanovile Skupino socialistov v skupni skupščini Evropske skupnosti za premog in jeklo. V enem letu je skupina socialdemokratov ustanovila predsedstvo in stalni sekretariat v Luksemburgu, za predsednika skupine pa je bil izvoljen Guy Mollet (SFIO Francija). To je sledilo precedensu sodelovanja, vzpostavljenega v okviru Socialistične internacionale in Posvetovalne skupščine Sveta Evrope.
Slika: Paul-Henri Spaak in Guy Mollet, 1953

Sredi petdesetih let so se začela pogajanja o dveh novih pogodbah - Evropski gospodarski skupnosti (EGS) in Evropski skupnosti za atomsko energijo (EURATOM). Poleg Schumana je pri oblikovanju pogodb EGS in EURATOM sodelovalo še več drugih uglednih politikov. Paul-Henri Spaak je imel na primer ključno vlogo pri pogajanjih in je bil eden od snovalcev Rimske pogodbe.
Leta 1957 je bila podpisana Rimska pogodba, ki je uradno ustanovila EGS in postavila temelje za prihodnjo Evropsko unijo. Skupina socialdemokratov je imela ključno vlogo pri zagovarjanju močnejše socialne razsežnosti pogodbe, kar je na koncu privedlo do vključitve določb o socialni politiki in pravicah delavcev. Ena od teh določb je bil Evropski socialni sklad, ki je zagotavljal finančno podporo socialnim programom in programom zaposlovanja po vsej Evropski uniji. Socialisti so se zavzemali tudi za odpravo trgovinskih ovir, vendar le ob zagotovitvi zaščite evropskih delavcev. To je bil pomemben korak k oblikovanju enotnega evropskega trga, ki je bil osredotočen na socialne pravice.
Leta 1965 je bila podpisana Pogodba o združitvi, ki je združila institucije Evropske skupnosti za premog in jeklo, EGS in EURATOM v enotno organizacijo, znano kot Evropske skupnosti. Skupina socialdemokratov je podprla to pogodbo, ki je pripomogla k oblikovanju bolj združene in integrirane Evrope.
Skupina socialdemokratov je imela v prvih 16 letih svojega obstoja šest predsednikov: Guy Mollet, Hendrik Fayat, Pierre Lapie, Willi Birkelbach, Käte Strobel in Francis Vals.
Slika: Slika: Pogodba o združitvi, 1965

V sedemdesetih letih je Skupina socialdemokratov dejavno spodbujala zamisel o ekonomski in monetarni uniji, leta 1972 pa je predstavila svoj načrt za monetarno unijo v Evropi.
Leta 1973 so se Združenemu kraljestvu, Irski in Danski pridružile Evropske skupnosti, kar je povzročilo širitev Skupine socialdemokratov. Ob koncu desetletja so bile prve neposredne volitve v Evropski parlament in Skupina socialdemokratov je postala druga največja skupina v Parlamentu.
Leta 1974 se je skupina po ustanovitvi Evropskega parlamenta preimenovala v Skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu. V tem obdobju si je Skupina socialdemokratov prizadevala za spodbujanje miru in demokracije po vsem svetu. Skupina je bila glasen nasprotnik vietnamske vojne in je podpirala prizadevanja za njeno končanje. Podpirala je tudi demokratična gibanja v Španiji in na Portugalskem, ki so privedla do strmoglavljenja avtoritarnih režimov.
Ključni poudarki socialistov v 70. letih so bili: razvoj socialne razsežnosti Evropske skupnosti; pravica do dela z zagotavljanjem polne zaposlenosti; industrijska politika Skupnosti; bolj humano okolje s skupnimi zdravstvenimi in varnostnimi standardi; socialna varnost s standardizacijo socialnih prejemkov; porazdelitev dohodka in uporaba sredstev s politiko dohodkov Skupnosti.
Slika: Felipe Gonzáles, Willy Brandt in Olof Palme, 1976

Začetek osemdesetih let so zaznamovale gospodarske krize in pojav novih desničarskih strank z nacionalno usmerjenimi politikami po vsej Evropi. Socialistične stranke na nacionalni ravni so se v odgovor povezale proti temu novemu valu desno usmerjenih strank. Leta 1981 se je Skupina socialdemokratov povečala, saj je v Evropski parlament vstopilo več levo usmerjenih strank, ki so podpirale evropsko povezovanje.
Leta 1984 je Skupina socialdemokratov podprla socialista Jacquesa Delorsa za predsednika Evropske komisije, kar je pomenilo začetek tesnih odnosov med njima. Delorsovo predsedovanje je zaznamoval pomemben prispevek k Evropskim skupnostim, med drugim se je zavzemal za vzpostavitev evropskega enotnega trga. Imel je ključno vlogo pri pogajanjih o Enotnem evropskem aktu iz leta 1986, katerega cilj je bil odpraviti ovire za trgovino, kapital in delo v EU. Vzpostavitev enotnega trga je pripomogla k večji gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v številnih evropskih državah, kar je pozitivno vplivalo tudi na socialne politike.
Leta 1989 je skupina podprla kandidaturo Jacquesa Delorsa za drugi mandat predsednika Evropske komisije, ki je bil uspešno ponovno izvoljen. Poleg tega je skupina podprla širitev Evropskih skupnosti na nove države članice iz južne Evrope.
Slika: Člani socialistov v kampanji za Evropsko socialno listino, 1989

V tem obdobju je Skupina socialdemokratov še naprej spodbujala socialdemokratske politike in podpirala proces evropskega povezovanja. Eno od pomembnejših vprašanj na dnevnem redu socialistov je bil ponovni vzpon nacionalizma, ksenofobije in rasizma proti priseljencem, ki prihajajo v države ES. Skupina PES se je na te izzive odzvala s spodbujanjem politik, namenjenih pospeševanju socialne kohezije in vključevanja, vključno s podporo ukrepom za boj proti diskriminaciji in spodbujanje raznolikosti ter prizadevanjem za izboljšanje dostopa do izobraževanja, usposabljanja in zaposlitvenih možnosti za priseljence in druge marginalizirane skupine.
Leta 1992 je bila podpisana Maastrichtska pogodba, s katero je bila ustanovljena Evropska unija in vzpostavljen okvir za gospodarsko in politično povezovanje. Skupina socialdemokratov je imela dejavno vlogo v pogajanjih, ki so vodila k Pogodbi, in je podprla njeno sprejetje. Novembra istega leta se je rodila Stranka evropskih socialistov (PES), nadnacionalna socialistična organizacija, sestavljena iz članov evropskih socialističnih strank. Zato se je Skupina socialistov preimenovala v Skupino Stranke evropskih socialistov (Skupina PES), da bi pokazala povezavo med obema organizacijama.
Skupina PES se je pred volitvami leta 1994 osredotočila na sedem ključnih področij v novi Evropski uniji: ustvarjanje delovnih mest, enakost spolov, varstvo okolja in potrošnikov, ustvarjanje miru in varnosti, urejanje priseljevanja in boj proti rasizmu, boj proti organiziranemu kriminalu ter prizadevanja za demokracijo. Skupina PES je osvojila precejšnje število sedežev in postala največja skupina, njena predsednica pa je bila Pauline Green (Združeno kraljestvo).
Zamisel o enotni valuti so socialisti podpirali že desetletja prej, zato je skupina PES v tem obdobju podprla uvedbo evra kot enotne valute Evropske unije, ki je bila ustanovljena nekaj let pozneje. Skupina PES, ki je trdno verjela v širitev EU, je imela pomembno in dejavno vlogo v pristopnem procesu novih držav članic iz Srednje in Vzhodne Evrope leta kasneje. Z zagovarjanjem in podpiranjem njihove vključitve je skupina odločilno prispevala k pospeševanju evropskega povezovanja, spodbujanju stabilnosti in blaginje v regiji.
Slika: Podpis Maastrichtske pogodbe, 1992

Teroristični napadi 11. septembra so močno vplivali na svetovno politiko in EU ni bila imuna na te spremembe. Eden od učinkov napadov je bil, da je skupina PES, politična stranka na ravni EU, začela dajati prednost svetovnemu sodelovanju in kulturni izmenjavi. Hkrati so se v parlamentu EU okrepile skrajno desne populistične stranke, ki so poudarjale nacionalne politike in politike proti priseljevanju. Ta trend se je kazal v pojavu populističnih strank v državah članicah EU, kot so Združeno kraljestvo, Danska in Nizozemska.
Leta 2004 je Martin Schulz prevzel vodenje skupine PES, ki je ponovno postala druga največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Da bi poudaril parlamentarno delo skupine in se razlikoval od PES, se je preimenoval v Skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu. Kasneje, leta 2009, se je skupina ponovno preimenovala v Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (Skupina S&D), kar je odražalo željo po večji vključenosti nacionalnih strank članic.
Listino Evropske unije o temeljnih pravicah je leta 2000 predlagala Evropska konvencija, postopek priprave pa je trajal do vključitve v Lizbonsko pogodbo leta 2009. V tem obdobju so bili socialisti močni zagovorniki listine. Njihova prizadevanja so bila ključna pri pogajanjih o vsebini listine in zagotavljanju njene vključitve v končno različico Pogodbe. Listina je od takrat postala ključni dokument pri varstvu in spodbujanju temeljnih pravic v Evropski uniji.
Slika: Nekdanji poslanec Evropskega parlamenta Jo Leinen in nekdanji predsednik skupine S&D Martin Schulz, 2001

Med letoma 2010 in 2019 je imela skupina S&D še naprej pomembno vlogo pri oblikovanju evropske politike. Leta 2010 se je skupina odločno zavzela za uvedbo davka na finančne transakcije, katerega cilj je bil omejiti špekulacije in prispevati v proračun EU. V istem obdobju je skupina S&D podprla ustanovitev evropskega mehanizma za stabilnost, da bi preprečila prihodnje finančne krize ter zaščitila in zagotovila pomoč državam članicam.
Leta 2014 je skupina prispevala k izvolitvi Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije, kar je bilo prvič, da je bil predsednik Komisije izbran na podlagi rezultatov volitev v Evropski parlament. V tem obdobju je imela skupina S&D tudi pomembno vlogo pri zagovarjanju socialne pravičnosti in pravic delavcev ter si prizadevala za močnejšo in bolj povezano Evropsko unijo.
Nasledniki Martina Schultza v vlogi predsednika skupine S&D so bili do volitev leta 2019 Hannes Swoboda, Gianni Pittella in Udo Bullmann.
Skupina S&D, ki jo trenutno vodi Iratxe García Pérez, je po volitvah leta 2019 ohranila položaj druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu. Ena od ključnih prednostnih nalog skupine S&D v mandatu 2019-2024 je bilo izvajanje evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je do leta 2050 doseči ogljično nevtralnost EU. Skupina S&D si je prizadevala tudi za spodbujanje poštenega in pravičnega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo; prehoda, ki zagotavlja, da delavci in skupnosti ne bodo zapostavljeni.
Slika: Nekdanji predsednik skupine S&D Hannes Swoboda, nekdanji francoski predsednik François Hollande in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz, 2013

Skupina S&D v Evropskem parlamentu je bila v tem zakonodajnem obdobju zelo dejavna. V tem obdobju je skupina sodelovala pri številnih pomembnih pobudah in politikah, kot so zeleni dogovor, zakon o digitalnih storitvah in odziv na pandemijo COVID-19.
V letu 2020 se je skupina osredotočila na odzivanje na pandemijo z zagovarjanjem usklajenega odziva EU ter podpiranjem ukrepov za zaščito državljanov in delavcev. Leta 2021 je bila skupina S&D ključna pri zagotovitvi resolucije Evropskega parlamenta, ki je pozvala k začasni ukinitvi patentov za cepivo COVID-19, da bi se povečal svetovni dostop do cepiv. Skupina je dejavna tudi pri spodbujanju socialne pravičnosti in trajnosti, na primer z zagovarjanjem sklada za pravičen prehod in zavzemanjem za ambiciozne podnebne cilje.
Leta 2022 so se razmere v Ukrajini spremenile na slabše, ko so ruske sile sprožile brutalno invazijo ter kršile suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Mednarodna skupnost je to rusko agresijo široko obsodila, Evropska unija pa se je odzvala z vrsto ukrepov v podporo Ukrajini in pritiskom na Putinovo Rusijo.
Skupina S&D je kot ena največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu še posebej glasno obsodila dejanja Rusije in podprla Ukrajino. Skupina je dosledno pozivala k sankcijam proti Rusiji in k odločnemu stališču EU v podporo suverenosti Ukrajine. To vključuje podporo ukrepom za poglobitev političnih in gospodarskih vezi med obema regijama ter zagotavljanje humanitarne pomoči tistim, ki jih je prizadel konflikt v vzhodni Ukrajini.
Tukaj si oglejte seznam naših najpomembnejših prednostnih nalog
Slika: Predsednica S&D Iratxe García Pérez v Parlamentu
Film ob 70. obletnici skupine S&D obeležuje našo 70-letno pot in zavezanost socialni pravičnosti. Film poudarja naše dosežke pri spodbujanju enakosti, pravičnosti in napredka v Evropi in zunaj nje, vključno z zakonodajo o pravicah delavcev, enakosti spolov in varstvu okolja. Oglejte si ga in si oglejte navdihujoče sporočilo o upanju in napredku v smeri pravičnejše in enakopravnejše prihodnosti.
Enrique Barón Crespo, nekdanji predsednik Skupine socialdemokratov, nam v okviru praznovanja 70. obletnice Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu pripoveduje o pomenu Skupine v zadnjih letih in njeni vlogi v prihodnosti.
Odkrijte bogato zgodovino skupine S&D v tem zanimivem videoposnetku z diaprojekcijo. Podajte se na potovanje skozi zadnjih 70 let prispevka skupine S&D k razvoju Evropske unije, od njene ustanovitve leta 1953 do danes. V videoposnetku so prikazane zgodovinske fotografije znamenitih trenutkov, kot sta podpis Rimske pogodbe in ustanovitev Evropskega parlamenta, ter vidne osebnosti, ki so imele pomembno vlogo pri razvoju skupine S&D. Oglejte si diaprojekcijo in spoznajte zavezanost skupine S&D boju za socialno pravičnost, enakost in demokracijo v Evropi.