Skupina S&D se zavzema za zavezujoča pravila, ki bodo zagotovila, da bodo podjetja prevzela odgovornost za ljudi in planet. Čas je, da podjetja prepoznajo in ublažijo negativne vplive svojih dejavnosti na človekove pravice in okolje v celotni vrednostni verigi, tako v EU kot zunaj nje. Neupoštevanje predpisov bo pomenilo sankcije, žrtve, ki so bile oškodovane, pa morajo imeti možnost doseči pravico na sodišču. Sankcije in kazni zaradi neizpolnjevanja obveznosti potrebne skrbnosti bi podjetja spodbudile, da sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje škode.
Z ustrezno skrbnostjo mislimo na "razumno skrbnost". Zlasti skrbnost, ki jo od podjetij pričakujemo pri spoštovanju človekovih pravic, okolja in dobrega upravljanja. To skrbnost (ali "skrbnost") želimo zagotoviti tako, da bodo podjetja obvezno uvedla ukrepe za odgovorno poslovanje. Ti ukrepi bi podjetja zavezovali k spremljanju in prepoznavanju tveganj ter obravnavanju in odpravljanju negativnih vplivov, povezanih s poslovanjem podjetja. Ti bi vključevali na primer vplive podjetja na socialne in delavske pravice, naravne ekosisteme ali lokalno upravljanje, kjer obstaja tveganje korupcije ali podkupovanja.
Borimo se za to, da bi odgovorno poslovanje postalo norma. Poslovanje v 21. stoletju mora pomeniti odgovorno poslovanje. Da bi to dosegli, moramo preseči sedanje prostovoljne standarde in uvesti zavezujoča pravila EU o potrebni skrbnosti za podjetja, ki jih bodo zavezovala k preučitvi celotne vrednostne verige. Potrebna skrbnost ne sme biti le odkljukavanje, temveč neprekinjen proces.
Borimo se za okrepitev dostopa do pravnega varstva za žrtve, ki so jih oškodovala podjetja EU. Skratka, borimo se za to, da bi bili na prvem mestu ljudje in planet, ne pa dobiček.
Zagotoviti želimo, da podjetja izvajajo skrbno preverjanje okolja, upravljanja in človekovih pravic v celotni vrednostni verigi - tudi če ta vrednostna veriga sega zunaj Evrope. Tudi če so dobavne verige zelo zapletene, pričakujemo, da bodo podjetja storila vse, kar je mogoče razumno pričakovati za preprečitev škode.
Področje uporabe pravil mora biti široko in se mora uporabljati za vsa podjetja v EU, vključno s podjetji za finančne storitve. Obveznosti morajo veljati za vsa podjetja z več kot 250 zaposlenimi in prometom v višini vsaj 40 milijonov EUR.
Prostovoljni ukrepi o potrebni skrbnosti (kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja) niso uspeli doseči splošnega premika v miselnosti podjetij v EU: nedavna raziskava je pokazala, da le 37 % vprašanih podjetij trenutno izvaja potrebno skrbnost na področju okolja in človekovih pravic, le 16 % pa zajema celotno dobavno verigo.
Želimo enake konkurenčne pogoje, v katerih podjetja, ki uporabljajo prostovoljne ukrepe, ne bodo v slabšem konkurenčnem položaju, ker ravnajo pravilno.
Civilna družba, oblikovalci mednarodnih standardov, države članice in sama podjetja široko podpirajo obvezen okvir za skrbno preverjanje. Tudi če si podjetja ne prizadevajo aktivno škodovati, mnogim še vedno primanjkuje pravne varnosti in jasnosti glede tega, kaj se od njih pričakuje.
Na nedavnem glasovanju v odboru za pravne zadeve je velika večina političnih skupin podprla vizijo skupine S&D o novih zavezujočih pravilih o potrebni skrbnosti.
Obstajajo številni primeri, ko bi z ustrezno skrbnostjo preprečili okoljske katastrofe in katastrofe na področju človekovih pravic.
V Bangladešu je leta 2013 zaradi strukturnih napak v stavbi Rana Plaza umrlo in bilo ranjenih več kot tisoč delavcev, med njimi večina žensk. Ta nesreča je osvetlila zlorabe delovnih pogojev, ki so pogosto prisotne v svetovni dobavni verigi tekstila. Z zavezujočimi pravili potrebne skrbnosti lahko zagotovimo, da si bodo podjetja v EU po najboljših močeh prizadevala ugotoviti in odpraviti kršitve pravic delavcev, ki izdelujejo oblačila, ki jih vsak dan kupujemo in nosimo.
Onesnaženje Ogonilanda v delti reke Niger je še en šokanten primer, kako je pomanjkanje odgovornega poslovnega ravnanja škodovalo okolju in povzročilo neizmerno škodo zdravju ljudi, njihovim domovom in preživetju.
V tovarnah svetovnega tehnološkega dobavitelja v Shenzhenu je val samomorov pokazal, da bi nekateri delavci raje umrli, kot da bi se še en dan spopadali z montažnim trakom. Namesto da bi izboljšali delovne razmere, so se podjetja odzvala tako, da so pred mnogimi stavbami namestila velike mreže. Tovrstnega poslovnega ravnanja dobavitelj podjetja iz EU ne bi smel nikoli sprejeti, žrtve ali njihovi predstavniki pa bi morali imeti možnost zahtevati odgovornost od matičnih podjetij.
EU lahko učinkovito izpolni svoje globalne podnebne zaveze le tako, da podjetja odgovarjajo za posledice svojega poslovnega ravnanja. Kot največji trg na svetu imajo podjetja EU ključno vlogo pri določanju svetovnih standardov. Z razširitvijo področja uporabe potrebne skrbnosti vzdolž celotne dobavne verige lahko EU pozitivno vpliva na svet kot mednarodni oblikovalec standardov za odzivanje na izzive, kot so podnebne spremembe in kršitve človekovih pravic.
Z novimi pravili lahko podjetjem naložimo tudi odgovornost, če ne izpolnijo svojih obveznosti potrebne skrbnosti; z drugimi besedami, če so prispevala ali povzročila škodo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti, lahko žrtvam zagotovimo lažji dostop do pravnega varstva.
Menimo, da bi morali biti za nadzor postopka skrbnega pregleda odgovorni direktorji podjetij. Zagotoviti želimo, da ne bo več skrivanja in vrzeli. V podjetjih z več kot 1000 zaposlenimi želimo, da bi bilo nagrajevanje povezano z izpolnjevanjem zahtev skrbnega pregleda.
Od podjetij se bo zahtevalo, da med celotnim postopkom skrbnega pregleda sodelujejo z zainteresiranimi stranmi in njihovimi predstavniki, kot so sindikati. Če podjetje nima dovolj informacij o morebitni škodi, mora z ustreznimi informacijami seznaniti organizacije civilne družbe.
Za podjetja, ki ne spoštujejo pravil, želimo uvesti sankcije, ki bodo znašale do 5 % svetovnega prometa podjetja. Javno navajanje in sramotenje s strani organov bi moralo biti poleg odstranitve izdelkov s trga EU še eno od orodij, ki bi zagotovilo, da podjetja spoštujejo predpise. Kršitve pravil o potrebni skrbnosti vplivajo tudi na upoštevanje podjetja v postopkih javnega naročanja.
Evropski parlament je 1. junija 2023 sprejel stališče o obveznih pravilih za vključitev vpliva na človekove pravice in okolje v poslovno ravnanje. Kljub poskusom konservativcev v Evropskem parlamentu, da bi oslabili nova pravila, je večina poslancev glasovala za naš naprednejši pristop.
Ker je bil pogajalski mandat Parlamenta dogovorjen, bo skupina S&D do konca sedanjega mandata še naprej vodila trdo delo za dosego sporazuma z vladami EU v Svetu.
To je prelomnica. Večina podjetij svoje dolžnosti do ljudi in okolja jemlje resno, ta nova, pravična pravila pa bodo podjetjem še bolj pomagala, saj bodo tistim nekaj velikim kavbojskim podjetjem - podjetjem, ki delujejo nepošteno in neetično - preprečila kršenje pravil.