S sprejetjem novega sistema trgovanja z emisijami (ETS) in mehanizma za prilagajanje emisijam ogljika (CBAM) smo povečali konkurenčnost EU in zeleno preobrazbo industrije, ki vzpostavlja trden regulativni okvir, vključno z jasnimi cilji, spodbudami in sankcijami za boljše izvrševanje.
Z Zakonom o podpori proizvodnji streliva (ASAP) smo povečali proizvodnjo streliva v EU za Ukrajino v njenem boju za svobodo.
EU smo pripravili na izzive, ki jih prinaša naslednji tehnološki val, s sprejetjem Zakona o industriji z ničelno neto vrednostjo (NZIA) in platforme Strateške tehnologije za Evropo (STEP), ki predvideva ukrepe za spodbujanje zmanjševanja emisij in omejevanje nelojalne mednarodne konkurence.
Prepričali smo se, da morajo vlade ali javne ustanove pri nakupu blaga ali storitev upoštevati tudi druge dejavnike, ne le stroške in kakovost. Oceniti morajo tudi, ali izdelki ali storitve izpolnjujejo določene standarde, povezane z družbeno in okoljsko odgovornostjo. S tem je zagotovljeno, da se načela trajnosti v praksi izvajajo med postopkom naročanja.
Prednostno smo obravnavali vloge za projekte na področju predelave materialov, ekstraktivnih odpadkov in integriranega recikliranja ter projekte, ki izkazujejo oprijemljivo povezavo z javnim interesom na podlagi novega zakona o kritičnih surovinah. To bo izboljšalo učinkovitost in trajnost oskrbe s kritičnimi surovinami.
Negativne družbene in okoljske vplive smo zmanjšali tako, da smo zagotovili razvoj in uporabo nadomestkov za surovine z enakimi ali manjšimi okoljskimi in materialnimi vplivi ter z uvedbo strogih določb o človekovih pravicah za lokalne skupnosti in domorodna ljudstva v novem zakonu o kritičnih surovinah.
Na spletni strani smo z Aktom o čipih zagotovili boljše pogoje in spodbude za proizvodnjo polprevodnikov v EU, saj smo zagotovili znatna sredstva EU za tehnološke zmogljivosti, proizvodnjo in inovacije .
Vzpostavili smo norme za kibernetsko varno digitalno preobrazbo. Uvedli smo rešitve in standarde kibernetske varnosti za bistvene storitve in kritične infrastrukture ter spodbujali razvoj in uporabo novih tehnologij in izdelkov.
Obravnavati je treba socialne posledice prehoda EU na ogljično nevtralnost, zlasti v zvezi z interesi delavcev in najranljivejših državljanov. Tudi povečanje konkurenčnosti EU mora vedno upoštevati podnebne cilje in se soočiti z izzivi globalnega segrevanja. Razvoj industrijskih projektov bi moral imeti oprijemljive pozitivne učinke za javni interes v skladu s socialno in okoljsko trajnostjo.
Naša prednostna naloga je še naprej podpirati mikro, mala in srednje velika podjetja ter zagonska in velika podjetja, ki lahko prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu.
Še naprej bomo podpirali Ukrajino in Ukrajince ter krepitev obrambne industrije EU za varnost in zaščito v Evropi in tujini.
Zavzemamo se za boljšo digitalno infrastrukturo z uvedbo omrežij z izjemno visoko zmogljivostjo, ki bodo dostopna vsem evropskim državljanom, tudi tistim, ki živijo na podeželju in oddaljenih območjih.
Povečati želimo proizvodnjo mikročipov ter spodbuditi raziskave in razvoj v EU, da bi EU ostala v središču svetovnih proizvodnih in inovacijskih zmogljivosti.
Izobraževanje je ključnega pomena. Spodbujamo podatkovno pismenost in kibernetsko varnost Evropejcev ter pošteno in odprto uporabo podatkov s strani potrošnikov, podjetij in javnega sektorja. Poleg tega si želimo, da bi bilo več deklet in žensk v digitalnem sektorju ter na splošno v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki.