Prevzeli smo vodilno vlogo pri deklaraciji Evropskega parlamenta o izrednih podnebnih razmerah v letu 2019, ki jo je Evropski parlament sprejel z veliko večino.
Uspešno smo se borili za ambiciozne podnebne cilje v evropskem zakonu o podnebju: EU bo morala do leta 2050 postati podnebno nevtralna in do leta 2030 zmanjšati 55 % svojih neto emisij toplogrednih plinov.
V podporo ranljivim državljanom pri ekološkem prehodu nam je uspelo pridobiti podporo Evropskega parlamenta za ustanovitev socialnega podnebnega sklada, ki vključuje zanesljive mehanizme socialne pravičnosti in solidarnosti za zmanjšanje stroškov za najranljivejše v družbi. Finančna podpora bo koristila ranljivim gospodinjstvom (z zmanjšanjem stroškov izolacije ali dostopom do obnovljivih virov energije na domu, kot so toplotne črpalke ali sončni kolektorji) in uporabnikom prevoznih sredstev, ki bodo prešli na prevozne sredstva z ničelnimi emisijami. Socialni podnebni sklad naj bi v obdobju 2026-2032 zagotovil do 65 milijard EUR sredstev EU.
V Evropskem parlamentu smo dosegli progresivno večino, da bi ključne stebre strategije Fit for 55 uskladili s podnebnim ciljem EU za leto 2030, ki predvideva 55-odstotno zmanjšanje emisij, in vključili posebne določbe za pravičen prehod. Ti ključni stebri vključujejo sistem trgovanja z emisijami (ETS), uredbo o porazdelitvi prizadevanj (ESR), uredbo o rabi zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), uredbo o emisijskih standardih CO2 za avtomobile in dostavna vozila, uredbo o uvajanju infrastrukture za alternativna goriva ter uredbe o energetski učinkovitosti stavb, direktive o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije.
Dosegli smo ambiciozen nov sistem trgovanja z emisijami (ETS), ki zajema približno 50 % vseh emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji. Uspelo nam je okrepiti načelo "onesnaževalec plača" s predčasno ukinitvijo brezplačnih pravic CO2 za industrijo (proizvodnja električne energije in toplote, energetsko intenzivne industrije) ter razširiti področje uporabe novega sistema trgovanja s toplogrednimi plini na vse bolj problematične pomorske in letalske emisije.
Da bi evropskim industrijam zagotovili enake konkurenčne pogoje pri razogljičenju, smo uvedli ceno ogljika, ki se sprošča pri proizvodnji ogljično intenzivnega blaga, ki vstopa v EU, in spodbujali čistejšo industrijsko proizvodnjo v državah, ki niso članice EU. Tako smo povečali ambicioznost uredbe o mehanizmu prilagajanja mejnim emisijam ogljika (CBAM), tako da smo razširili njeno področje uporabe, uvedli bolj centraliziran model upravljanja in zagotovili uravnoteženo, a ambiciozno postopno uvajanje CBAM skupaj s postopnim opuščanjem brezplačnih pravic v okviru ETS. Onesnaževalci bodo plačevali ne glede na to, kje so, tudi zunaj Evropske unije.
Uredba o mehanizmu prilagajanja mejnim emisijam ogljika (CBAM) je prelomno orodje za določanje pravične cene ogljika, ki nastaja pri proizvodnji ogljično intenzivnega blaga, ki vstopa v EU, in za spodbujanje čistejše industrijske proizvodnje v državah, ki niso članice EU. Skupina S&D je uspela doseči, da je CBAM bolj ambiciozen in odporen na prihodnost, saj je razširila področje uporabe, zagotovila bolj centraliziran model upravljanja in zagotovila, da bo postopno uvajanje CBAM/opustitev brezplačnih pravic ETS potekalo na uravnotežen, a ambiciozen način.
Zelo smo si prizadevali za omejitev uporabe fluoriranih plinov (F-plinov) v EU zaradi njihovega zelo visokega potenciala toplogrednih plinov. Ti plini so do 25.000-krat bolj škodljivi za podnebje kot CO2, zato je njihovo zmanjšanje ključno za preprečevanje vse hujših učinkov globalnega segrevanja in njegovih uničujočih okoljskih in družbenih posledic.
Uspešno smo se zavzemali za trdno in kakovostno omrežje infrastrukture za alternativna goriva po vsej Uniji, kar smo dosegli z uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR), ki določa zavezujoče cilje za države članice in jo prilagaja namenu, kar je ključni element za uskladitev prometnega sektorja s podnebnimi cilji EU. Poleg tega je Unija z uredbama FuelEU Maritime in RefuelEU Aviation po naši zaslugi sprejela ključne začetne ukrepe za spodbujanje alternativnih goriv v pomorskem in letalskem sektorju. Prizadevanja S&D so bila ključna pri zagotavljanju sprejemljive ravni ambicij in izboljšanju predlogov Komisije.
Vztrajno smo si prizadevali za spodbujanje bolj trajnostnih in energetsko učinkovitih načinov prevoza, kot sta železniški promet in promet po celinskih plovnih poteh. Cilj je še bolj pospešiti razogljičenje prometnega sistema Unije. Predvsem smo si zagotovili trdno zavezo, da bomo pri reviziji vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) vzpostavili več in boljše železniške in vodne prometne povezave in storitve. To je bistvenega pomena za to, da se lahko več sistemov tovornega in potniškega prometa preusmeri s cest na vodni in železniški promet.
Zakonodajo EU želimo uskladiti s ciljem iz Pariškega sporazuma, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C, da bi se izognili dramatičnim posledicam podnebnih sprememb.
Vse evropske družbe in gospodarstva želimo zaščititi pred najnevarnejšimi učinki podnebne krize. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, suše, gozdni požari in vročinski valovi, so vse pogostejši in intenzivnejši, kar še poslabšuje naše okolje, uničuje biotsko raznovrstnost ter ogroža naše dobro počutje in osnovne potrebe, kot je pridelava hrane. Zato potrebujemo najvišji dosegljivi podnebni cilj do leta 2030, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. To je najboljši način za premagovanje največje grožnje, s katero se sooča človeštvo, in za podporo našim gospodarstvom pri doseganju tega cilja.
Z ambicioznimi energetskimi cilji za leto 2030 želimo pospešiti uporabo obnovljivih virov energije in ukrepov za energetsko učinkovitost ter jih spremeniti v zavezujoče nacionalne cilje. Trajnostna raba energije je nujna poleg zmanjšanja rabe fosilnih goriv, ki so glavni dejavnik globalnega segrevanja.
Prizadevamo si zagotoviti sodelovanje vseh industrijskih sektorjev pri doseganju podnebnega cilja EU do leta 2030 z revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami, ki številnim industrijskim panogam, ki močno onesnažujejo okolje, zagotavlja gospodarske spodbude za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Z dekarbonizacijo našega energetskega sistema, večjo energetsko učinkovitostjo ter postopno odpravo subvencij za fosilna goriva in drugih okolju škodljivih subvencij želimo zmanjšati našo odvisnost od virov energije, ki onesnažujejo okolje. Prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije ne bo koristil le podnebju, temveč tudi zdravju ljudi, saj se bo zmanjšala onesnaženost zraka v mestih.
Želimo zmanjšati emisije toplogrednih plinov v prometu in hkrati spodbujati dostopno in cenovno ugodno mobilnost. Ta pobuda mora državljanom zagotoviti priročen in cenovno ugoden dostop do inteligentnih in trajnostnih rešitev mobilnosti. Za učinkovito razogljičenje prevoza potnikov in blaga so bistvenega pomena okrepljeni cilji za tehnologije brez emisij in alternativna goriva ter ustrezna infrastruktura.
Pri tem prehodu ne želimo nikogar pustiti zadaj, pri čemer se osredotočamo na delavce in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na območjih, na katera vplivajo večje podnebne ambicije. Energetsko revščino želimo reševati s podporo ranljivim gospodinjstvom v okviru programov prenove stavb. Pri prehodu na brezogljično mobilnost moramo podpreti ranljive uporabnike prevoza. Podpreti moramo tudi kmete, ki so najbolj prizadeti zaradi vpliva podnebnih sprememb, in jim pomagati pri prehodu na bolj trajnostne, podnebju prijazne kmetijske prakse.
S podporo EU želimo na nacionalni ravni izvajati zelene sisteme socialne zaščite. Cilj je povečati socialno odpornost na vplive podnebnih sprememb in pripraviti skupnosti, ki jih je prizadel ekološki prehod, na spreminjajoči se trg dela.