Med pandemijo Covida so bili S&D vodilni v Parlamentu pri podpori močnega kriznega odziva z NextGenerationEU. Glavno orodje je bil instrument za oživitev in odpornost, je najambicioznejše prizadevanje EU za spopadanje s krizo doslej in temelji na solidarnosti brez primere. Financiran s skupnim evropskim dolgom, instrument državam članicam zagotavlja nepovratna sredstva in posojila, sorazmerna s potrebami posamezne države. S tem instrumentom je uspelo državam članicam pomagati pri premagovanju krize ter postaviti temelje za reforme in naložbe v ključne evropske prednostne naloge, kot so podnebne in digitalne.
Skupina S&D je pozvala k uvedbi evropskega sistema nadomestil za brezposelnost, zaradi česar je Evropska komisija predlagala program SURE za financiranje začasnih nacionalnih sistemov brezposelnosti s posojili.
Močno smo se zavzemali tudi za spremenjeni okvir gospodarskega upravljanja. Predlogi Komisije odražajo jasno prizadevanje za večjo prožnost fiskalnih pravil EU in omogočanje državam članicam, da fiskalne prilagoditve kombinirajo s trajno višjimi stopnjami javnih naložb, zlasti kadar so te potrebne za uspešen in pravičen prehod.
V poročilu o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik 2023, ki ga je podprla velika večina v Evropskem parlamentu, je jasno navedeno, da za boj proti inflaciji niso potrebni le ukrepi denarne politike, temveč tudi aktivna gospodarska politika, vključno z davčnimi ukrepi. Na pobudo skupine S&D se je zato zavzel za progresivno gospodarsko politiko, katere cilj je doseči gospodarsko stabilnost in zaščito ranljivih skupin.
Dolgoletni boj S&D za premik splošne usmeritve usklajevanja gospodarskih politik v evropskem semestru k trajnostnemu in vključujočemu gospodarskemu modelu je bil končno obravnavan leta 2020, ko je Komisija razglasila evropski zeleni dogovor za svojo novo strategijo rasti - s čimer se je oddaljila od dogme, da je gospodarska rast sama sebi namen.
S&D so že dolgo na čelu reform evropskega okvira gospodarskega upravljanja, da bi ta deloval v korist ljudi in planeta. Vedno smo se borili proti varčevalnim politikam, ki so jih po finančni krizi leta 2008 uvedli konservativci, in pozivali k pravični in vključujoči gospodarski strukturi ter usklajenim ukrepom na ravni EU za podporo pravičnega prehoda in blaginje za vse.
Merila za ocenjevanje uspešnosti držav članic ne morejo temeljiti le na makroekonomskih merilih, temveč morajo upoštevati tudi socialne, okoljske, geografske in demografske izzive ter gospodarske izhodiščne položaje držav članic. Zato S&D poziva k preoblikovanju letnega postopka proračunskega usklajevanja - "evropskega semestra" - v orodje za spodbujanje socialno in okoljsko trajnostnih naložb ter vključujoče rasti.
Načela evropskega stebra socialnih pravic (EPSR) in cilji trajnostnega razvoja ZN morajo biti vodilo za reforme in naložbe v prihodnjem okviru. Socialne pravice in okoljski cilji bi morali imeti enak pomen kot makroekonomski cilji, s ciljem izboljšati blaginjo ljudi v EU.
Še naprej moramo krepiti socialno razsežnost evropskega semestra, da bi zagotovili, da programi fiskalnega prilagajanja ne bodo imeli negativnih socialnih posledic in da bodo omogočali potrebne socialne naložbe za zagotovitev trdnih sistemov socialnega varstva. Sprejeti je treba obvezne socialne cilje, da se zagotovi izvajanje načel EPSR.
Skupina S&D se zavzema za stalno fiskalno zmogljivost EU, ki bo državam članicam omogočila naložbe v našo prihodnost in zaščito državljanov v krizi. Zagotoviti mora makroekonomsko stabilizacijo na ravni EU, povečati pripravljenost na krize in določiti ambiciozen program javnih naložb za podporo državam članicam ter reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov. Zagotoviti moramo, da bodo države članice sposobne izvesti velike naložbe, potrebne za večjo odpornost naših družb in gospodarstev - tudi po letu 2026 in koncu instrumenta za oživitev gospodarstva in odpornost (evropski sklad, ustanovljen za zagotavljanje potrebnih spodbud državam članicam za naložbe po Covidu-19). Zagotoviti je treba naložbe na ključnih področjih, ne da bi pri tem zmanjšali proračunska sredstva na drugih pomembnih področjih.
Odgovorne fiskalne politike se ne bi smele osredotočati le na javne odhodke, temveč tudi na javne prihodke, ki so bistveni za vzdržnost javnih financ držav članic. Zato je potrebno boljše evropsko usklajevanje glede ravni davkov in dajatev v državah članicah ter boja proti davčnim utajam, goljufijam in pranju denarja.
Zakonodajna pooblastila Evropskega parlamenta je treba razširiti na nadzor odločitev Komisije in na vsa področja evropskega semestra. Glas Parlamenta je še posebej pomemben pri odločanju o prednostnih nalogah ekonomske politike EU in priporočilih za posamezne države (individualna priporočila za vsako državo članico v okviru evropskega semestra).