Rak je postal prednostna naloga evropske zdravstvene agende, saj naj bi ta bolezen postala najpogostejši vzrok smrti v Evropski uniji. Naša skupina se je zavzemala za ustanovitev posebnega odbora za boj proti raku (BECA), ki je 18 mesecev preučeval načine za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje raka. Pozdravili smo načrt Komisije za premagovanje raka, ki se trenutno izvaja. Načrt predvideva finančna sredstva v višini 4 milijard EUR, od tega 1,25 milijarde EUR iz proračuna EU4Zdravje.
Ker je duševno zdravje že več let na slabšem in se je med pandemijo Covid-19 še poslabšalo, smo to javnozdravstveno vprašanje postavili v ospredje pozornosti v Evropski uniji. Uspešno smo pritisnili na Evropsko komisijo, da razvije celovit pristop k temu vprašanju, S&D pa je prevzela vodilno vlogo pri prvem poročilu Parlamenta o duševnem zdravju, v katerem smo pozvali k strukturiranemu akcijskemu načrtu na ravni EU in nacionalni ravni z namenskim in okrepljenim financiranjem.
Skupina S&D je dala pobudo za ustanovitev odbora COVI, ki je v 18 mesecih kritično in izčrpno preučil vpliv pandemije Covid-19 na vsakdanje življenje posameznikov. Preučil je tudi vpliv na socialno, gospodarsko in globalno raven ter na zdravje, temeljne pravice in demokracijo. Odbor je pod vodstvom S&D sprejel konkretna priporočila za boljšo pripravo na prihodnje zdravstvene krize. To vključuje priporočila za okrepljen in pregleden skupni mehanizem javnih naročil, da bi se izognili obnašanju "najprej jaz" v kriznih razmerah. Ta mehanizem bi EU omogočil skupno naročanje cepiv, zdravil in drugih medicinskih pripomočkov tudi zunaj kriznih razmer. Poleg tega bi mehanizem skupnega javnega naročanja olajšal naročanje dragih ali inovativnih zdravil, zlasti pri zdravljenju redkih ali manj raziskanih in novih bolezni.
Z novo uredbo o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje (SCBTH) smo prispevali k varovanju zdravja državljanov EU z izboljšanjem pripravljenosti, spodbujanjem sodelovanja in omogočanjem hitrega odziva.
Okrepili smo zmogljivost EU za odzivanje na nevarnosti za zdravje in spodbujali sodelovanje med državami članicami s podaljšanjem mandata Evropskega centra za nadzor bolezni. Poudarili smo znanstveno strokovno znanje, mednarodno sodelovanje in pripravljenost ter tako povečali sposobnost EU, da zaščiti zdravje in dobro počutje svojih državljanov v hitro spreminjajočem se globalnem zdravstvenem okolju.
Z uredbo o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila smo pokazali trdno zavezanost varovanju zdravja državljanov EU ob morebitnih javnozdravstvenih krizah. Uredba, ki se osredotoča na pripravljenost na krize, ublažitev pomanjkanja zdravil in hitrejše odobritve, je pozitiven korak k zagotavljanju odpornosti zdravstvenega sistema EU.
Zavzemali smo se za ublažitev pomanjkanja zdravil, zaradi česar je Komisija uvedla evropski prostovoljni solidarnostni mehanizem za zdravila in sprejela seznam nujno potrebnih zdravil Unije. Evropski prostovoljni solidarnostni mehanizem opozarja na potrebe ene države članice po določenem zdravilu drugim državam članicam, ki se lahko odzovejo s prerazporeditvijo zdravil iz svojih razpoložljivih zalog. K temu cilju bo prispevala tudi evropska platforma za spremljanje zalog, ki je trenutno v razvoju.
Z znatnim proračunom in obsežnimi cilji smo pomembno prispevali h krepitvi programa EU4Health. Program ima ključno vlogo pri reševanju neposrednih zdravstvenih izzivov, podpiranju dolgoročnih zdravstvenih pobud in spodbujanju sodelovanja med državami članicami.
Dosegli smo dogovor o EHDS, ki bo posameznikom omogočil nadzor in avtonomijo nad njihovimi zdravstvenimi podatki, hkrati pa bo skladen z evropskim okvirom za varstvo podatkov. Podpiral bo uporabo zdravstvenih podatkov za boljše zagotavljanje zdravstvenega varstva, vključno z boljšimi raziskavami in inovacijami. Razvoj na področju onkologije, nevroloških bolezni, redkih bolezni in drugih področij, na katerih medicinske potrebe niso zadovoljene, bo na primer izkoristil raziskovalna odkritja, ki jih bo omogočil dostop do večjih in obsežnejših zbirk podatkov, zagotovljenih v okviru EHDS. Poleg tega bo olajšala oblikovanje politik in EU omogočila, da v celoti izkoristi možnosti, ki jih ponuja varna in zanesljiva izmenjava, uporaba in ponovna uporaba zdravstvenih podatkov.
Nismo zavezani le zdravljenju zdravstvenih težav, temveč želimo pogledati širšo sliko in odpraviti temeljne vzroke s preventivnim pristopom k zdravstvenim težavam. To vključuje boljšo zakonodajo o hrani, tobaku, kemikalijah in okolju za zaščito državljanov.
Z revizijo ključne zakonodaje o kemikalijah v zvezi z registracijo, evalvacijo, avtorizacijo in omejevanjem kemikalij (REACH), ki je ključna za doseganje okolja brez onesnaževanja in zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi snovmi, želimo zmanjšati količino strupenih kemikalij.
Onesnaženost zraka je v Evropski uniji vsako leto vzrok za skoraj 300.000 prezgodnjih smrti, kar pomeni, da je najpomembnejša okoljska grožnja našemu zdravju. Onesnaženost zraka prispeva k številnim zdravstvenim težavam, vključno s srčnimi napadi, kapmi, težavami z dihanjem, sladkorno boleznijo, demenco in pljučnim rakom. S&D si prizadeva za ambiciozno novo direktivo o kakovosti zunanjega zraka, ki bo zaščitila državljane in zmanjšala onesnaženost našega okolja.
Z zakonodajo o zdravju in varnosti na delovnem mestu si prizadevamo za varnejše in bolj uravnoteženo delovno okolje, ki bo pozitivno vplivalo na telesno in duševno počutje. Veliko smo si prizadevali za revizijo direktive o azbestu pri delu. Poleg tega obravnavamo psihosocialna tveganja pri delu s težavami z duševnim zdravjem, zlasti v zvezi z delom na daljavo in pravico do odklopa.
Skupina S&D je pozvala k obnovitvi prizadevanj, usklajevanju in financiranju na ravni EU, da bi se konkretno spoprijeli z naraščajočo krizo na področju duševnega zdravja, zlasti v okviru pandemičnih in postpandemičnih stanj duševnega zdravja.
Odločno se zavzemamo za pravičen, hiter, enakopraven in cenovno dostopen dostop do cepiv in zdravljenja v okviru pandemije Covid-19.
Osredotočamo se na ukrepe, ki izboljšujejo cenovno dostopnost, dosegljivost in razpoložljivost zdravil v vseh državah članicah, in se zavzemamo za trdno farmacevtsko strategijo EU. Vpliv farmacevtskih izdelkov na okolje, njihova proizvodnja in poznejši odpadki so prav tako vse bolj zaskrbljujoče vprašanje, ki zahteva obsežno izboljšanje ocen tveganja za okolje pri zdravilih za pridobitev dovoljenja za promet.
Protimikrobna zdravila, vključno z antibiotiki, so zdravila, ki se uporabljajo za preprečevanje in zdravljenje okužb. Ob pretirani uporabi povzročijo odpornost, zaradi česar se bakterije ali virusi ne odzivajo na zdravila. Zaradi tega je okužbe težje zdraviti, kar povečuje tveganje prenosa bolezni, hudih bolezni in smrti. Želimo sprejeti ukrepe za preprečevanje prekomerne uporabe protimikrobnih sredstev in farmacevtskih odpadkov v okolju ter več javnih in zasebnih raziskav za razvoj novih, učinkovitih protimikrobnih sredstev za zdravljenje bolnikov. Zaradi protimikrobne odpornosti v Uniji letno umre že 35.000 ljudi.
V skladu s pristopom "eno zdravje" moramo preučiti socialne, gospodarske in okoljske dejavnike, kot je izpostavljenost nevarnim kemikalijam, ter zagotoviti, da so vsi ukrepi na področju zdravja v celoti usklajeni s predlogi v okviru evropskega zelenega dogovora.
Želimo popolno preglednost neto cen in povračil za različna zdravljenja, da bi državam članicam omogočili enakopraven položaj pri pogajanjih s farmacevtskimi podjetji o zdravljenju, ki se ne naroča skupaj. Sindikati S&D prav tako poudarjajo, da je treba zagotoviti preglednost rezultatov kliničnih preskušanj s hitrim izvajanjem uredbe o kliničnih preskušanjih, ki se je močno zavlekla.
Zavezani smo k reševanju vse bolj perečega vprašanja pomanjkanja zdravil, ki ogroža državljane in zdravstveno oskrbo. S strogimi zakonodajnimi ukrepi spodbujamo proizvodnjo osnovnih aktivnih farmacevtskih sestavin (API) in zdravil v Evropi ter varnost oskrbe v EU, ki zagotavlja lastne vire in tako zmanjšuje odvisnost od držav zunaj EU.
Želimo si usklajenega, sodelovalnega in odprtega pristopa na področju raziskav, ki nam bo pomagal preprečiti prihodnje pandemije in si po njih opomoči ter obravnavati neizpolnjene medicinske potrebe (UMN) in visoko neizpolnjene medicinske potrebe (HUMN). V zvezi s tem potrebujemo nov pristop k evropskim zdravstvenim raziskavam in povečanje proračuna programa EU na področju zdravja, da bi dosegli te cilje.
Z vzpostavitvijo evropskega prostora zdravstvenih podatkov (EHDS) želimo olajšati zagotavljanje čezmejnega zdravstvenega varstva v Uniji.