Po dolgotrajni kampanji so S&D dosegli sprejetje minimalne efektivne davčne stopnje v EU za velike multinacionalke, kar se je končno zgodilo leta 2022. Nova 15-odstotna davčna stopnja bo zmanjšala davčno konkurenco med državami in po ocenah prinesla 48 milijard EUR dodatnih davčnih prihodkov letno za EU, s katerimi bo financiran prehod.
S&D in napredni zavezniki so zagotovili solidarnostni prispevek glede dobičkov energetskih podjetij. Čeprav ne gre za nov davek, bo ta prispevek energetskih podjetij zagotovil finančno podporo gospodinjstvom in ublažil učinke visokih maloprodajnih cen električne energije.
Boj proti davčnim oazam: s številnimi resolucijami so S&D v Parlamentu vodili prizadevanja za reformo mehanizma EU za ocenjevanje in uvrščanje davčnih oaz na seznam.
EU je pod vodstvom skupine S&D sprejela zakon o javnem poročanju po posameznih državah, ki velike multinacionalke sili, da razkrijejo, kje ustvarjajo dobiček in kje plačujejo davke. S podporo S&D je EU tudi razširila izmenjavo informacij med davčnimi upravami, ki zajema digitalne platforme in kriptoaktivna sredstva.
Skupina S&D je vodila prizadevanja za ustanovitev pododbora za davčne zadeve, stalnega odbora poslancev Evropskega parlamenta, ki bi se ukvarjal z davčno reformo. Komisija je na primer pod pritiskom pododbora predlagala nova pravila, s katerimi bi zavrnila davčne ugodnosti za navidezna podjetja v EU.
S podporo S&D je EU financirala ustanovitev Evropskega davčnega observatorija, ki izvaja inovativne raziskave na področju obdavčevanja in spodbuja dialog med znanstveno skupnostjo, civilno družbo in oblikovalci politik v EU in po svetu.
Od začetka tega zakonodajnega obdobja so se S&D zavzemali za uvedbo 18-odstotne najnižje efektivne davčne stopnje po vsej EU, da bi preprečili preusmerjanje dobička v jurisdikcije z nizkimi davčnimi stopnjami. Druge prednostne naloge vključujejo boj proti navideznim družbam, ki obstajajo le na papirju in so namenjene zgolj nižjim davčnim stroškom, ter uvedbo ukrepov za zagotovitev ustrezne obdavčitve super dobičkov, ustvarjenih med krizo. Potrebni so tudi dodatni ukrepi za odpravo nepravičnih davčnih spodbud.
Potrebujemo progresivni davčni sveženj, s katerim bomo lahko uresničili zeleni novi dogovor in odpravili vse večje družbeno-ekonomske neenakosti. V sedanjih davčnih predpisih je preveč nedoslednosti. Na primer, ni pravično, da letalske družbe ne plačujejo davka na kerozin, medtem ko morajo delavci plačevati dodatne davke za vožnjo na delo. Od velikih onesnaževalcev, kot sta pomorski in letalski sektor, bi morali zahtevati, da prispevajo svoj pravični delež, in spodbuditi ekološke možnosti prevoza, ki si jih zaslužijo.
Koristi enotnega trga so nesorazmerno veliko koristile velike korporacije in bogati, saj lahko zlorabljajo razlike v davčni zakonodaji v državah EU in plačujejo davke tam, kjer so stopnje najnižje. V skladu s pogodbami EU se morajo finančni ministri soglasno dogovoriti o davčnih politikah na evropski ravni. Zato lahko posamezna država, vključno s katero koli davčno oazo EU, blokira reforme za spremembo statusa. Za hiter napredek na področju davčne pravičnosti v EU moramo preiti na glasovanje s kvalificirano večino o nekaterih vprašanjih, povezanih z davki, v Svetu.
Koncentracija bogastva se je v zadnjih desetletjih povečala, neenakost pa se je povečala. Bogastvo na vrhu se ne pretaka navzdol. V povprečju ima 10 % najbogatejših gospodinjstev v večini razvitih držav v lasti polovico celotnega premoženja, medtem ko ima 40 % najmanj premožnih v lasti le nekaj več kot 3 %. Vendar je treba za odpravo te neenakosti zagotoviti, da se kapital in bogastvo ne bosta mogla prenašati med državami članicami, da bi izkoristila davčne olajšave. Potrebujemo stroge ukrepe, ki bodo preprečili zlorabe. Davke na kapital (dividende in davek na kapitalske dobičke) je treba uskladiti z davki na dohodek, začenši z minimalnim okvirom davka na kapitalske dobičke na ravni EU. Komisija bi lahko izdala smernice za države članice EU, ki želijo uvesti davke na kapital/neto premoženje, da bi se izognili razlikam znotraj EU. Evropska komisija je leta 2023 sprejela evropsko državljansko pobudo o obdavčitvi premoženja, ki so jo sprožili poslanec Evropskega parlamenta iz vrst S&D in njegovi zavezniki.
S prihodom digitalizacije je prišlo do velikega napredka, zlasti zato, ker je posameznikom omogočila, da lahko delajo praktično od koder koli. Vendar ima ta nova prožnost pomembne davčne posledice, saj je dohodnina tradicionalno odvisna od kraja stalnega prebivališča. Ključnega pomena je, da delo na daljavo ostane izbira in prednost za delavce, ne pa orodje podjetij za izvajanje strategij izogibanja davkom. Obravnava obdavčevanja digitalnih nomadov in širjenja davčnih spodbud zanje mora postati prednostna naloga na ravni Evropske unije, ki bo zagotovila pravičnost in jasnost v delovnem okolju, ki je vse bolj brez meja.