Leta 2022 sta Evropski parlament pod vodstvom skupine S&D in Svet sprejela direktivo o ustreznih minimalnih plačah. Direktiva bo izboljšala zaščito minimalne plače za delavce, bodisi z zakonom bodisi s kolektivnimi pogodbami, in okrepila kolektivna pogajanja na nacionalni ravni za povečanje števila delavcev, zaščitenih s kolektivnimi pogodbami. To je velik uspeh skupine S&D, saj pomeni preobrat v evropski politiki. Evropska komisija je kot odziv na finančno krizo več let zagovarjala znižanje plač, odpravo kolektivnih pogajanj in konkurenco na področju plač. Zdaj se osredotoča na dostojne plače, krepitev kolektivnih pogajanj, zmanjševanje plačnih neenakosti in socialno konvergenco navzgor. Dostojne minimalne plače koristijo zlasti tistim z nizkimi dohodki, med katerimi je veliko žensk. Države članice pozivamo, naj zagotovijo, da bodo njihove minimalne plače ustrezale naraščajočim življenjskim stroškom, ter odpravijo spremembe in odtegljaje, ki jih spodkopavajo.
Evropski parlament je na zadnjem plenarnem zasedanju v preteklem mandatu potrdil zgodovinski zakon o zaščiti več kot 30 milijonov platformnih delavcev in evropskega socialnega modela. To je bil zadnji odsek na nelahki poti do te nove zakonodaje, ki se je začela leta 2016 v Pragi, kjer so se socialisti in demokrati prvič zavezali, da se bodo borili za zaščito vseh delavcev v digitalni dobi. Prelomna zakonodaja je rezultat osemletne bitke napredne družine. Socialisti in demokrati so vodili pogajanja v imenu Evropskega parlamenta, vse to pa ne bi bilo mogoče brez komisarja za delovna mesta in socialne pravice Nicolasa Schmita, ki je predložil daljnosežen zakonodajni predlog. To je bila težka bitka proti agresivnemu lobiranju platformskih velikanov, vendar je na koncu zmagala socialna Evropa. Namen tega zakona je zaščititi ljudi, ki nas vsak dan vozijo, nam prinašajo hrano in za nas opravljajo številne druge storitve ter delajo za Uber, Deliveroo, Amazon, Helpling in podobne platforme. Številne platforme jih zaposlujejo kot navidezne samozaposlene osebe, zaradi česar so prikrajšani za dostojne plače in delavske pravice. Zdaj se bo to spremenilo. Nova zakonodaja ne bo le zaščitila delavcev na platformah, ampak bo tudi ohranila pravo samozaposlitev, zaščitila dobre delodajalce pred nelojalno konkurenco in uvedla revolucionarna pravila o upravljanju algoritmov; zagotovila bo, da stroji ne bodo mogli odpuščati ljudi ali vohuniti za njimi. Zaradi vsega tega bo Evropa postala pionirka na področju svetovnega delovnega prava.
Evropska unija je na podlagi dolgoletnih pozivov S&D k ukrepanju leta 2023 uvedla direktivo o preglednosti plač, da bi podprla pravico do enakega plačila. Prelomna direktiva določa standarde preglednosti plač, da se delavcem omogoči uveljavljanje pravice do enakega plačila z namenom odpravljanja razlik v plačah in pokojninah med spoloma. Leta 2021 so ženske še vedno v povprečju zaslužile 13 % manj na uro kot moški, njihove pokojnine pa so bile celo 30 % nižje. Hkrati je bila stopnja zaposlenosti žensk za 11 % nižja od stopnje zaposlenosti moških (69 % proti 80 %).
Po večletnem političnem pritisku skupine S&D je bilo leta 2021 vzpostavljeno evropsko jamstvo za otroke in obveznost držav članic, v katerih je stopnja tveganja revščine nad povprečjem EU, da v jamstvo za otroke vložijo vsaj 5 % sredstev Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Zagotoviti želimo, da bo imel vsak evropski otrok, ki mu grozi revščina, dostop do kakovostnega brezplačnega zdravstvenega varstva, kakovostnega brezplačnega izobraževanja, kakovostnega brezplačnega otroškega varstva, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane. Jamstvo za otroke je pomembna naložba v prihodnost, stabilnost in blaginjo Evropske unije, vendar zahteva zadostna sredstva. Skupina S&D je zato prepričala večino v Evropskem parlamentu, da zahteva namenski proračun v višini vsaj 20 milijard EUR za jamstvo za otroke.
Mladi nimajo dovolj priložnosti za zaposlitev za polni delovni čas, zato so številni od njih prisiljeni v negotove položaje, kot so izkoriščevalska pripravništva, lažna pripravništva in neplačana vajeništva. Skupina S&D je v Evropskem parlamentu vodila uspešno kampanjo za direktivo o kakovostnih pripravništvih, ki določa minimalna merila kakovosti, kot so pošteno plačilo, dostojni delovni pogoji, dostop do socialne zaščite, omejeno trajanje pripravništev in priznavanje pripravništev kot delovnih izkušenj v postopkih zaposlovanja. Evropska komisija naj bi predlog direktive o kakovostnih pripravništvih dokončno predstavila leta 2024.
Zaradi več kot 3.300 smrtnih in več kot 3 milijone nesreč pri delu s smrtnim izidom v letu 2018 ter več kot 200.000 delavcev, ki vsako leto umrejo zaradi bolezni, povezanih z delom, se skupina S&D zavzema za strožja pravila o varnosti in zdravju pri delu. Pristop vizije nič na področju z delom povezanih nesreč in bolezni lahko postane resničnost le, če bo zdravje delavcev postavljeno pred finančne interese podjetij. Skupina S&D je uspešno sprožila ambiciozno revizijo direktive o azbestu pri delu, vključno z obveznim pregledom stavb ter naknadnim odstranjevanjem azbesta in drugih nevarnih snovi pred kakršnimi koli obnovitvenimi deli. Poleg tega je direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh za zaščito delavcev pred rakom od leta 2019 doživela dve uspešni reviziji, vključno z razširitvijo na snovi, škodljive za razmnoževanje. Nazadnje je skupina S&D vodila boj za direktivo o pravici do odklopa in pravila o minimalnih zahtevah za delo na daljavo. Ker delodajalske organizacije niso želele podpisati sporazuma socialnih partnerjev, pričakujemo, da bo Evropska komisija osnutek zakona predstavila leta 2024.
Izboljšanje in okrepitev evropskih svetov delavcev (ERS) je prednostna naloga skupine S&D skupaj s sindikati že od leta 2009. Večina v Evropskem parlamentu je šele leta 2022 zahtevala revizijo direktive o evropskih svetih delavcev. Zagotoviti želimo, da delodajalci ne bodo mogli preprečiti ustanovitve evropskega sveta delavcev v večnacionalnem podjetju, kjer so predstavniki delavcev obveščeni in se z njimi posvetujejo dovolj zgodaj, ter da vodstvo ne bo zlorabljalo klavzul o zaupnosti za spodkopavanje evropskih svetov delavcev. Evropska komisija je v začetku leta 2024 predstavila predlog za revizijo direktive.
Želimo celovito strategijo za boj proti revščini z zavezujočimi cilji za zmanjšanje revščine in odpravo brezdomstva, revizijo pravil EU o državni pomoči za zagotavljanje socialnih stanovanj in razvoj socialno mešanih sosesk, zavezujoče cilje za zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj (vsaj 30 % novih stanovanj za skupine z nizkimi dohodki in 30 % za skupine s srednjimi dohodki), namenski proračun v višini vsaj 20 milijard EUR za evropsko jamstvo za otroke in podvojitev proračuna Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) za najbolj prikrajšane ter direktiva o ustreznih shemah minimalnega dohodka, ki zagotavlja vključevanje oseb, odsotnih s trga dela.
Želimo, da se Evropskemu organu za delo (ELA) podeli močnejši mandat za boljšo zaščito mobilnih delavcev, vključno z državljani tretjih držav, da se uvede evropska izkaznica za socialno varnost (ESSPASS) kot izvršilno orodje na ravni Unije za usklajevanje socialne varnosti in zagotavljanje poštene mobilnosti delovne sile ter da EU financira svetovanje in nadnacionalne podporne mreže za mobilne delavce.
Želimo direktivo o umetni inteligenci na delovnem mestu, da se zagotovi človeški nadzor nad odločitvami, povezanimi z zaposlovanjem, ter zaščitijo temeljne in socialne pravice delavcev, direktivo o kakovostnih pripravništvih, da se odpravi izkoriščanje mladih ter zagotovi pravično plačilo pripravnikov in praktikantov, ter direktivo o obveščanju, posvetovanju in sodelovanju delavcev, ki bo veljala za vse oblike podjetij, podizvajalske verige in franšize, da bi lahko predvideli spremembe, kot so prestrukturiranje, digitalna preobrazba in podnebne spremembe.
Želimo revizijo direktive o evropskem svetu delavcev, ki bi izboljšala obveščanje in posvetovanje s predstavniki delavcev v multinacionalkah, preprečila zlorabe klavzul o zaupnosti s strani vodstva in predvidela učinkovite sankcije. Želimo tudi revizijo direktive o začasnem delu, da se ustavijo posredniki na trgu dela, ki ne spoštujejo zakonodaje EU, in zagotovi enaka obravnava delavcev, vključno s sezonskimi in mobilnimi delavci.
Želimo tudi omejitev verig podizvajalcev in jasna pravila o odgovornosti za podizvajalce.
V svojih prizadevanjih za podporo delavcem se zavzemamo za več ključnih smernic za izboljšanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter za zaščito dobrega počutja. Prvič, predlagamo direktivo, ki obravnava pravico do odklopa in določa jasne pogoje za delo na daljavo. Ker se zavedamo pomena duševnega zdravja, se zavzemamo za direktivo, ki bi posebej obravnavala psihosocialna tveganja in spodbujala splošno dobro počutje na delovnem mestu. Poleg tega poudarjamo pomen direktive, ki se osredotoča na kostno-mišična obolenja, povezana z delom, s ciljem ustvariti bolj zdravo in ergonomsko delovno okolje. Poleg tega se zavzemamo za direktivo, namenjeno zagotavljanju priznavanja in ustreznega nadomestila za poklicne bolezni, kot so depresija, izgorelost in kožni rak.
Prizadevamo si predvsem za vključitev evropskega stebra socialnih pravic in protokola o socialnem napredku v pogodbe EU, da bi socialne pravice zaščitili na enaki ravni kot gospodarske svoboščine na enotnem trgu. Želimo tudi pakt o trajnostnem razvoju in socialnem napredku, da bi trajnost in socialni cilj postali obvezni. Na področju javne porabe želimo socialno pogojenost, kar pomeni, da se niti en evro iz proračuna EU ne sme porabiti za projekte, ki ne spoštujejo socialnih in delavskih pravic. Na splošno želimo ljudi zaščititi pred varčevalnimi politikami in preprečiti socialna tveganja, ki izhajajo iz političnih ukrepov in gospodarskih reform.
Želimo, da se vzpostavi evropski sistem pozavarovanja za nadomestila za brezposelnost, ki bi začasno podpiral nacionalne sisteme v kriznih razmerah, in da se evropski instrument za začasno podporo za zmanjšanje tveganja brezposelnosti v izrednih razmerah (SURE) nadaljuje kot stalni instrument za podporo sistemom skrajšanega delovnega časa v kriznih razmerah.