Leta 2022 je Komisija naše zahteve po temeljitem pregledu in posodobitvi pristopa EU k trgovini in trajnostnemu razvoju izpolnila s postopkom reforme. Nova strategija bolje odraža naša napredna načela in vključuje okrepljen mehanizem izvrševanja okoljskih in delovnih določb, časovne načrte za izvajanje trajnostnega razvoja ter pomembnejšo vlogo civilne družbe. V zadnjem delu tega parlamentarnega mandata se je ta novi pristop odražal v sporazumih z Združenim kraljestvom in Novo Zelandijo, ki vsebujejo sankcije kot zadnjo možnost za uveljavljanje poglavja sporazumov o trajnostnem razvoju trgovine. Menimo, da je to merilo za prihodnje sporazume.
Ta vodilni zakonodajni akt je bil sprejet po močni kampanji naše skupine, pogajanja pa vodijo skupine S&D. Borimo se za vključitev vseh izdelkov in podjetij, da na našem trgu ne bi pristali izdelki iz sodobnega suženjstva. Podpiramo hitro ukrepanje v primerih razširjenega prisilnega dela, ki ga podpira država, in odškodnino za žrtve.
Trgovinski sporazum z Mercosurjem (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj) še ni bil predložen Parlamentu v zavezujoče glasovanje, vendar so S&D še pred tem zahtevali dodatne določbe o varstvu okolja in boju proti krčenju gozdov. Zagotovili smo nov predlog Komisije z dodatnimi ukrepi za izboljšanje varstva Amazonije in krepitev trajnosti, o katerem še potekajo pogajanja s partnerji Mercosurja.
Naša skupina je vztrajala, da poleg pogajanj o trgovinskem sporazumu z Vietnamom pričakujemo, da bo država reformirala svoj zakonik o delovnih razmerjih in ratificirala preostale temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela. Vietnamska narodna skupščina je trgovinski sporazum odobrila istega dne, ko je sprejela celovito reformo delovne zakonodaje in ratificirala konvencijo Mednarodne organizacije dela o prisilnem delu. Trgovinski sporazum zdaj zagotavlja trdno podlago za spremljanje izvajanja s strani EU, vključno s formalnimi mehanizmi z evropsko in vietnamsko civilno družbo.
Pogodba o energetski listini je zastarel sporazum o naložbah, ki ščiti naložbe v energetski sektor v 53 (večinoma evropskih) državah. V zadnjih 30 letih so jo energetska podjetja uporabljala za pravne ukrepe proti vladnim ukrepom, pogosto tistim znotraj EU, ki so bili namenjeni uresničevanju ciljev zelenega dogovora. Naša skupina je vodila kampanjo za izstop iz sporazuma, na koncu pa je Komisija zaradi tega leta 2023 predlagala usklajen izstop EU in držav članic.
Naša skupina se že dolgo zavzema za to, da se več pozornosti nameni vplivu trgovinskih politik na ženske in mehanizmom za odpravljanje diskriminacije. Zato sta nedavno sklenjena sporazuma z Novo Zelandijo in Čilom vsebovala posebna poglavja o trgovini in enakosti spolov z zavezami o izvajanju ustreznih mednarodnih konvencij, skupnimi sporazumi, da ne bodo oslabili zaščite žensk, in skupnimi pobudami za čim večjo udeležbo žensk v trgovini.
Svetovna trgovinska organizacija (STO) je še vedno v središču pravičnega urejanja svetovne trgovine, EU pa mora ostati vodilna pri njeni zaščiti. Nedavni uspehi pri reformi ribiških subvencij in sodelovanju pri odzivu na pandemijo so začeli oživljati organizacijo. Bistvena reforma organizacije je nujna prednostna naloga, da se zagotovi, da bo kos izzivom 21. stoletja. Pričakujemo reformo, ki bo vključevala tri stebre: pogajalski steber in steber za spremljanje, mehanizem za reševanje sporov ter odpravo trenutnega zastoja pri uveljavljanju globalnih pravil. Države spodbujamo, naj se pridružijo večstranskemu začasnemu pritožbenemu arbitražnemu dogovoru, medtem ko pritožbeni organ ostaja blokiran.
Svetovna pandemija, ki je razkrila ranljivosti dobavnih verig, ruski napad na Ukrajino in oboroževanje trgovinske politike s strani Kitajske so pokazali, da je treba nujno zagotoviti, da bo naša trgovinska politika vzdržala globalne pritiske. Podprli smo nadaljnje odpiranje trga EU Ukrajini, da bi podprli njeno gospodarstvo - s spremljevalnimi ukrepi za podporo prizadetim evropskim proizvajalcem - in povečali dostop do trga za sosednje države, ki se soočajo z velikim pritiskom Rusije. Naša skupina si močno prizadeva za začetek pogajanj s Tajvanom o sporazumu o naložbah, pri čemer se zavzema za politiko "ene Kitajske". Pozivamo k nadaljnjemu zmanjševanju tveganja in diverzifikaciji dobavnih verig ter okrepljenemu sodelovanju s podobno mislečimi partnerji pri zagotavljanju zanesljive oskrbe s ključnimi surovinami. Podpiramo nadaljnji razvoj evropske strategije za gospodarsko varnost, vključno s krepitvijo preverjanja vhodnih naložb za zaščito kritične infrastrukture. Podpiramo razvoj indo-pacifiške strategije in trgovinska pogajanja s partnerji v jugovzhodni Aziji, vendar ne za vsako ceno in le ob trdni zaščiti standardov in vrednot EU. Podpiramo trdne čezatlantske odnose in ustanovitev Sveta za trgovino in tehnologijo. Prizadevamo si za tesnejše vezi z Latinsko Ameriko in vlagamo politični in tehnični kapital v dokončanje sporazumov z državami Mercosur, Mehiko in Čilom.
Dosledno smo se zavzemali za pobude za preprečevanje izkoriščanja ljudi v mednarodni trgovini. Vodimo pogajanja o novi zakonodaji o trajnostni skrbnosti podjetij, ki bo od podjetij zahtevala, da v svojih vrednostnih verigah preverjajo človekove pravice in okolje. Vodimo tudi pobudo za uredbo o prisilnem delu, ki bo na trgu EU prepovedala prodajo izdelkov, izdelanih v sodobnem suženjstvu, in zagotovila odškodnino žrtvam, ne glede na to, kje na svetu se nahajajo. Odločno zagovarjamo zakonodajo o konfliktnih mineralih, da bi zagotovili, da ključne kovine, ki se uporabljajo v EU, ne spodbujajo nasilja. Pozivamo k ustreznemu izvajanju obstoječih pravil o dvojni rabi, ki zahtevajo nadzor izvoza blaga, ki se uporablja tako v civilne kot v vojaške namene, da se zagotovi, da se ne uporablja za kršitve človekovih pravic. Deset let po nesreči v tovarni oblačil Rana Plaza v Bangladešu je treba v tekstilnem sektorju storiti še veliko več za zaščito delavcev, odpravo hitre mode in zagotovitev skladnosti s standardi Mednarodne organizacije dela. Podpiramo pospešitev dela v okviru pobude za kakav, da bi se spopadli z delom otrok in krčenjem gozdov v dobavni verigi čokolade.
V tem parlamentarnem mandatu smo dosegli temeljit pregled in postopno reformo strategije EU za trgovino in trajnostni razvoj.Resolucija, ki smo jo sprejeli na spletni strani , s katero smo pozdravili nov pristop in usmerjali Komisijo pri njegovem izvajanju, je bila prebojna. Zdaj odločno vztrajamo, da se ta novi pristop odraža v novih in posodobljenih trgovinskih sporazumih. Po dolgih letih vodilnih pozivov k izvrševanju na podlagi sankcij pozdravljamo vključitev tega pristopa v nedavne trgovinske sporazume, kar je zdaj zlati standard za prihodnje sporazume. Odločno podpiramo podnebne cilje Pariškega sporazuma kot bistvenega elementa trgovinskih sporazumov in pričakujemo trdne zaveze glede postopne opustitve fosilnih goriv, ukrepe v podporo mehanizmu za prilagajanje cen ogljika na mejah, da bi zagotovili pravično določanje cen ogljika za blago, proizvedeno v EU, in uvoženo, ter liberalizacijo zelenega blaga in storitev, pri čemer se seznam proizvodov in storitev, ki izpolnjujejo pogoje, redno posodablja. Podpiramo trdne trgovinske zaveze glede trajnostnih prehranskih sistemov, varstva biotske raznovrstnosti, izboljšanja standardov dobrega počutja živali in skupnega spodbujanja ciljev krožnega gospodarstva. Vztrajamo pri klavzulah o prepovedi nazadovanja, da bi preprečili, da katera koli stran oslabi standarde, in pozivamo k hitrejšemu ukrepanju v primeru okoljskega nazadovanja partnerjev. Odločno podpiramo trgovinske pobude za boj proti krčenju gozdov, vključno z uredbo o krčenju gozdov in sporazumi o izvrševanju gozdarske zakonodaje s partnerskimi državami za ureditev trgovine z zakonitim lesom ter podporo lokalnim skupnostim in malim kmetom, ki jih je prizadelo krčenje gozdov.
Vztrajamo, da morajo biti trgovinski preferenciali za države v razvoju in najmanj razvite države asimetrični in podpirati diverzifikacijo. Države v razvoju in najmanj razvite države, bogate z mineralnimi surovinami, morajo imeti možnost, da razvijejo predelovalne industrije na začetku proizvodne verige in se ne smejo zanašati samo na izvoz surovin. Menimo, da morajo biti trgovinski preferenciali EU neločljivo povezani s spodbujanjem človekovih pravic, pravic delavcev, okoljskih standardov in dobrega upravljanja, da se razvije trajnostna rast. Pozivamo k hitrejšemu ukrepanju, kadar države sistematično ne izpolnjujejo svojih mednarodnih obveznosti na teh področjih, in k večji uporabi okrepljenega sodelovanja s posebej ranljivimi državami, da bi preprečili nadaljnje nazadovanje. Konstruktivno se zavzemamo za poštene in trajnostne sporazume o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter za reformo splošnega sistema preferencialov, da bi podprli dostop držav v razvoju do trga EU: za našo skupino to nikoli ne bo pogojeno s sodelovanjem na področju migracij.
Menimo, da je EU na odločilnem mestu pri zagotavljanju, da bodo naši trgovinski in naložbeni sporazumi še naprej ustrezali 21. stoletju. Podpiramo vključitev dodatnih določb o digitalni trgovini in uporabi inovacij, kot je veriženje blokov, za olajšanje trgovine z blagom. Pozdravljamo samostojna digitalna partnerstva, o katerih potekajo pogajanja z izbranimi partnerji, ter obsežna digitalna poglavja v sporazumih o prosti trgovini. Odločno podpiramo pogajanja o e-trgovini, ki potekajo v STO.
V celoti podpiramo dosledno in pošteno uporabo trgovinskih pravil ter potrebo, da EU brani našo suverenost in samostojnost. Zavedamo se, da so za to potrebne tako večstranske kot dvostranske rešitve trgovinskih sporov, zlasti v času, ko je reševanje sporov v okviru STO blokirano. Odločno podpiramo novo posodobljena pravila EU o izvrševanju trgovinskih obveznosti, kadar se države partnerice soočajo z njihovim neizpolnjevanjem. Naša skupina je vodila tudi oblikovanje novega instrumenta za preprečevanje prisile, ki Uniji omogoča ukrepanje, kadar se sooča z gospodarsko prisilo tretjih držav, in je ključni del nabora orodij za gospodarsko varnost.