Naša vključujoča digitalna Evropa

Zagotoviti moramo, da digitalna revolucija ne bo pustila delovnih ljudi na cedilu. Pri novih oblikah zaposlovanja, kot je platformno delo, je treba dati prednost boljšemu ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, odpraviti razlike v plačilu med spoloma in zagotoviti varno delovno okolje. To je mogoče doseči z izboljšanjem delovnih pogojev, določitvijo minimalne plače in spodbujanjem močnih kolektivnih pogajanj ob dejavnem sodelovanju socialnih partnerjev po vsej EU ter z izvajanjem evropske številke socialne varnosti (ESSN).

Socialni damping je resen problem, ki ima daljnosežne posledice tako za delavce kot za podjetja. Ko podjetja izkoriščajo razlike v socialnih standardih med državami, da bi pridobila konkurenčno prednost, ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje, ki lahko povzročijo poslabšanje delovnih standardov in delovnih pogojev. To ne škodi le delavcem, ki so izpostavljeni podstandardnim razmeram, temveč tudi pritiska na podjetja, ki želijo ohraniti visoke standarde, vendar težko konkurirajo tistim, ki jih ne ohranjajo. Nujno je, da sprejmemo stroge pravne in regulativne ukrepe, da preprečimo socialni damping in ustavimo "dirko proti dnu". S tem lahko zagotovimo pošteno obravnavo delavcev in enakopravno konkurenco podjetij, ki še vedno ohranjajo visoke standarde družbene odgovornosti.

Pozorni moramo biti na umetno inteligenco. Evropska unija mora ukrepati, da zagotovi spoštovanje naših vrednot ter odgovorno in varno uporabo umetne inteligence. Potrebujemo jasna in trdna pravila, ki bodo zagotavljala pravičnost in preglednost pri razvoju in uporabi umetne inteligence.

Nihče ne bi smel žrtvovati svojih temeljnih pravic zaradi tehnološkega napredka. Zato moramo zahtevati, da se pri UI z visokim tveganjem opravi temeljita ocena pristranskosti in diskriminacije, in če predstavlja tveganje za naše pravice, jo je treba prepovedati. Vedno morajo obstajati zahteve po človeškem nadzoru in preglednosti, da se zagotovi etična in odgovorna uporaba UI. Za uporabo UI na delovnem mestu morajo veljati strogi predpisi, ki ščitijo pravice in dostojanstvo delavcev ter nikakor ne smejo voditi v izkoriščanje ali nadzor nad delom delavcev. Vsak delavec, ki je bil oškodovan zaradi uporabe umetne inteligence, mora imeti pravico zahtevati odškodnino in od korporacij zahtevati odgovornost.

Skratka, ljudi moramo postaviti pred dobiček in zagotoviti, da se tehnologija uporablja na način, ki koristi delavcem in družbi kot celoti.

Dostop do visokokakovostne internetne povezave bi moral v današnji digitalni dobi veljati za temeljno pravico. Internet nam pomaga ostati povezan in dostopati do pomembnih informacij. Vendar nimajo vsi enakega dostopa do interneta zaradi dejavnikov, kot so kraj bivanja, dohodek in sposobnosti. To ustvarja digitalni razkorak, ki ga moramo premostiti.

Ključnega pomena je tudi dostop do digitalnih javnih storitev. Vsakdo bi moral imeti možnost uporabljati internet za dostop do vladnih storitev, kot je plačevanje davkov ali vloga za prejemke - čeprav v to ne bi smel biti nihče prisiljen, zlasti tam, kjer enakopraven dostop še ni zagotovljen. Ko bodo imeli vsi dostop do teh storitev, bomo lahko ustvarili pravičnejšo in enakopravnejšo družbo.

Ko imamo dostop do interneta, pa to še ne pomeni, da moramo biti ves čas povezani. Delodajalci morajo spoštovati našo pravico do odklopa od dela zunaj ustaljenega delovnega časa. Za naše duševno in telesno zdravje je pomembno, da dosežemo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

Spodbujanje in vlaganje v digitalno izobraževanje in usposabljanje je ključnega pomena, zlasti zaradi pospešene digitalizacije, ki je posledica dogodkov, kot je pandemija COVID-19. V okviru evropskega leta spretnosti 2023 bi bilo treba sprejeti progresivno agendo za digitalno pismenost in kvalifikacije, državljani pa bi morali imeti brezplačen dostop do digitalnega izobraževanja za izboljšanje digitalne pismenosti in prekvalifikacije. Bistveno je tudi, da nove učne oblike upoštevajo razvojne potrebe otrok, učni načrti digitalnega izobraževanja pa spodbujajo aktivno državljanstvo, medijske kompetence, umetno inteligenco in podatkovno pismenost. Vseživljenjsko učenje bi moralo biti cilj v okviru vseevropske strategije za odpravo vrzeli v digitalnih kvalifikacijah.

Poleg tega lahko širitev raziskovalnih programov in omrežij spodbudi digitalne inovacije ob hkratnem varstvu intelektualne lastnine, spodbujanje izobraževanja in ozaveščanja glede dezinformacij pa lahko ustvari uspešno evropsko digitalno javno sfero.

Skrajni čas je, da odpravimo razlike med spoloma in zagotovimo večjo zastopanost žensk na vseh ravneh. Prizadevati si moramo za oblikovanje digitalnega sektorja, ki bo spodbujal enakost spolov in podpiral vključevanje žensk v digitalno izobraževanje, zlasti na področjih, kot so znanost, tehnologija, inženiring in matematika.

Prav tako je pomembno, da imajo vsi spoli enakopravno besedo pri oblikovanju, izvajanju, ocenjevanju ter razpravah o etiki in normah tehnologij, ki jih poganja umetna inteligenca. Z vključevanjem različnih glasov v razvoj teh tehnologij lahko zagotovimo, da bodo te zasnovane in uporabljene na način, ki bo pravičen in vključujoč ter bo upošteval edinstvene potrebe in skrbi različnih skupin.

Digitalni svet je ustvaril nove priložnosti za posameznike, da se povežejo in delijo ideje, vendar je omogočil tudi širjenje škodljivih vsebin in zlorab. Ključnega pomena je, da si prizadevamo ustvariti varen in vključujoč spletni prostor za vse posameznike, ne glede na njihov spol. Za to so potrebni odločni ukrepi za preprečevanje in obravnavanje spletnega nasilja na podlagi spola, vključno z ozaveščanjem, zagotavljanjem virov in podpore žrtvam ter odgovarjanjem storilcev.

V tej digitalni dobi si potrošniki zaslužijo zaščito in moč. Zagotoviti moramo, da izdelki, kupljeni prek spleta, niso ponarejeni ali pomanjkljivi, kar ogroža zdravje in varnost potrošnikov. Če potrošnikom omogočimo boljši nadzor nad njihovimi osebnimi podatki in jih opozorimo na manipulativno oglaševanje, lahko izenačimo konkurenčne pogoje in preprečimo digitalno ranljivost.

Prav tako je ključnega pomena, da lahko potrošniške organizacije pravno ukrepajo proti kršitvam pravic potrošnikov, tako da bo moč v rokah ljudi, ne le korporacij.

Zakon o digitalnih trgih (Digital Markets Act - DMA) je pomemben zakonodajni akt, katerega cilj je povečati konkurenco in poštenost na digitalnem trgu z regulacijo velikih tehnoloških podjetij. Čeprav je zakon DMA pomemben korak v pravo smer, pa sam po sebi morda ne bo zadostoval za reševanje vseh izzivov, s katerimi se sooča digitalni svet. Zato je ključnega pomena, da še naprej raziskujemo in izvajamo nove politike in predpise, s katerimi lahko rešimo ta vprašanja in zagotovimo pravičnejše digitalno okolje za vse.

Preiskati moramo tudi "ubijalske pridobitve", ki malim podjetjem preprečujejo konkuriranje velikim spletnim platformam, ter uveljaviti nova pravila in kazni, da jih bodo močna tehnološka podjetja dejansko upoštevala. Preprosto povedano, poskrbeti moramo, da bodo imeli v digitalnem gospodarstvu vsi enake možnosti.

Digitalnim velikanom, kot so Google, Apple, Facebook in Amazon, ne bi smeli dovoliti, da izkoriščajo davčne zakone tako, da svoje dobičke koncentrirajo v nekaj jurisdikcijah z nizkimi davki. Ukrepati moramo, da ti tehnološki velikani plačajo svoj pošteni delež in prispevajo k ustvarjanju pravičnejše in enakopravnejše družbe. Izogibanje davkom ne vpliva le na nacionalne proračune in proračune EU, temveč tudi ogroža bistvene javne storitve in socialno zaščito. Zato je ključnega pomena zagotoviti hitro in učinkovito izvajanje pravil OECD o pravičnejši razdelitvi dobička in pravicah do obdavčitve ter globalno minimalno efektivno davčno stopnjo v višini 15 %.

Da bi povečala konkurenčnost industrije EU, bi morala dati prednost naložbam v ključne vrednostne verige, kot so baterije, mikroelektronika, visoko zmogljivo računalništvo, avtonomna vozila, pametno zdravje, nizkoogljična industrija, vodikove tehnologije, industrijski internet stvari in kibernetska varnost. Medtem bi morala EU sredstva usmeriti tudi v nadgradnjo in spodbujanje trajnostnega kmetijstva in ribištva, kar ne bo zagotovilo le prehranske varnosti, temveč tudi ustvarilo zaposlitvene možnosti in izboljšalo življenjski standard v podeželskih in obalnih regijah, s čimer bodo te postale privlačnejše za mlade.

Trenutni položaj družbe X (prej znane kot Twitter) pod vodstvom Elona Muska je primer, zakaj velikih platform družbenih medijev ne smemo pustiti nereguliranih. Dejstvo je, da širjenje dezinformacij in sovražnega govora vse bolj vpliva na blaginjo naših demokracij in tudi na blaginjo naših državljanov. Menimo, da bi moralo biti nezakonito tudi na spletu. Čeprav platforme družbenih medijev morda ne morejo preprečiti vseh nezakonitih dejavnosti ali sovražnega govora na svojih platformah, morajo imeti pravila in ljudi, ki ustrezno spremljajo takšno dogajanje in preprečujejo njegovo širjenje. Cilj ni nadzorovati svobodo govora in ukinjati vsebine, temveč preprečiti sovražno retoriko, ki lahko vodi v nasilje v resničnem svetu.

Ta pravila je treba spodbujati tudi zunaj Evrope, zato želimo globalne ukrepe, ki temeljijo na Zakonu o digitalnih storitvah (DSA), da bi naše demokracije zaščitili pred močjo velike tehnologije. V nasprotnem primeru se bodo platforme družbenih medijev še naprej izogibale odgovornosti za dezinformacije in sovraštvo na svojih platformah. Prav tako pozivamo k novi zakonodaji za boj proti spletnim zasvojenostim, ki vodijo v poslabšanje duševnega zdravja, zlasti pri mladih posameznikih.

Skupina S&D je bila odločilna pri naslednjih dosežkih in zaščitnih ukrepih v nedavno sprejeti zakonodaji:

• Podaljšanje pravil o gostovanju v mobilnih telefonih za nadaljnjih 10 let.
• uvedba pravice do odklopa.
• uvedba pravne domneve o zaposlitvi za delavce na platformah.
• Krepitev pravic potrošnikov na spletu.
• Zahteva po preglednosti in izbiri algoritmov za priporočanje vsebin.
• Prepoved temnih vzorcev in najbolj vsiljivih vrst ciljno usmerjenega spletnega oglaševanja.
• uvedba strožjih pravil za velike tehnološke družbe, da se prepreči zloraba prevladujočega položaja na trgu.
• Zagotavljanje interoperabilnosti storitev sporočanja.
• osredotočanje na delavce in ranljive skupine v deklaraciji EU o digitalnih pravicah in načelih.
• osredotočanje na enakost spolov v deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih EU.

Skupina S&D si močno prizadeva zagotoviti naslednje rezultate, bodisi v sedanjem mandatu bodisi v prihodnjih letih:

• kodificiranje dostopa do interneta in suverenosti podatkov, ki temelji na nevtralnosti omrežja, kot univerzalne temeljne pravice.
• zaščita svobode medijev in spodbujanje pluralnosti medijev na spletu.
• zagotavljanje pregledne uporabe umetne inteligence v EU ob polnem spoštovanju temeljnih pravic ter v skladu z demokratičnimi in etičnimi vrednotami.
• Ureditev uporabe umetne inteligence na delovnem mestu.
• Vzpostavitev enotnega pravnega okvira za delo na daljavo.
• Zagotavljanje večje udeležbe žensk v digitalnem izobraževanju, usposabljanju in delu.
• Povečanje digitalne pismenosti, zlasti ranljivih skupin, kot so potrošniki, kot sredstvo za boj proti njihovemu izkoriščanju.
• Zagotavljanje močnejšega in bolj usklajenega pristopa EU k odprtemu in varnemu kibernetskemu prostoru.
• Posodobitev pravil o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter prepoved nezakonitega nadzora ali prestrezanja komunikacij.
• Zaščita, krepitev moči in spoštovanje varnosti otrok na spletu.
• Preprečevanje zlorabe kriptovalut, in sicer davčnih utaj.
• Zagotavljanje varnosti spletnih tržnic in polne odgovornosti za varnost izdelkov, kupljenih prek spleta.
• Varovanje poštene konkurence na enotnem trgu in zagotavljanje njegove konkurenčnosti v digitalnem sektorju.
• Vzpostavitev načel za pošteno in konkurenčno podatkovno gospodarstvo EU, ki spoštuje javni interes, pogodbeno ravnovesje in obstoječe pravice.
• obravnavanje družbenih in gospodarskih izzivov, ki jih prinašajo nastajajoče tehnologije, virtualna resničnost, kot je metaverse, in nove oblike digitalnega premoženja.