Socialisti in demokrati se nenehno borimo za močnejše, bolj zaščitniško in vključujoče digitalno okolje v Evropi. V zadnjih petih letih smo dosegli znaten napredek pri zagotavljanju, da lahko Evropejci po vsej Uniji lažje in varneje krmarijo, uporabljajo in komunicirajo prek spleta. Med ključnimi dosežki so Zakon o digitalnih storitvah (DSA), ki obravnava širjenje nezakonitih vsebin na spletu, Zakon o digitalnih trgih (DMA), ki spodbuja pošteno konkurenco in preglednost spletnega oglaševanja, ter Zakon o umetni inteligenci (AI), ki določa obveznosti za razvoj na človeka osredotočenih sistemov umetne inteligence ter zagotavlja preglednost in odgovornost za vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco. Ti predpisi so ključni mejniki, ki bolje ščitijo Evropejce in jim omogočajo, da izkoristijo prednosti spletnih storitev v Evropi.
Začetek Trumpove administracije, januarska izjava izvršnega direktorja Mete Zuckerberga o preverjanju dejstev in govor podpredsednika ZDA Vancea o dezinformacijah na münchenski varnostni konferenci so napovedali spopad z Evropsko unijo. Neposredni pozivi k ustavitvi uporabe DSA so prvi preizkus verodostojnosti našega nedavnega evropskega tehnološkega pravilnika. Kot smo trdili med plenarno razpravo 21. januarja, se Evropa ne more ukloniti tehnološkim oligarhom, ko sta na kocki naša demokracija in pravna država. Komisija se ne bi smela bati uporabiti vse razpoložljive moči, da bi zagotovila zaščito Evropejcev in spoštovanje naših vrednot.
DSA je najnaprednejša in najambicioznejša zakonodaja, ki platformam družbenih medijev nalaga obveznost zmerjanja njihovih spletnih vsebin. Zelo velike spletne platforme (VLOP), kot so X, Facebook in TikTok, so dolžne opredeliti in analizirati sistemska tveganja, povezana z uporabo njihovih storitev, ter sprejeti ustrezne omilitvene ukrepe. VLOP morajo zagotoviti preglednost svojih algoritmov tako, da Komisiji na zahtevo omogočijo dostop, da se zagotovi ustrezno in učinkovito izvrševanje. Če ne bodo ravnali v skladu z DSA, jim bo naložena globa v višini do 6 % njihovega svetovnega prometa ali celo prepoved, če bo tako odločeno na nacionalni ravni. Zloraba VLOP, bodisi s širjenjem dezinformacij, škodljivih ali nezakonitih vsebin bodisi z manipulativnimi ali zlorabnimi dejavnostmi, lahko ogrozi naše evropske demokracije. Pravila DSA so zaščita pred temi grožnjami.
Komisija mora nemudoma zaključiti svoje preiskave in sprejeti potrebne ukrepe, ki se ji zdijo primerni. Poleg tega je treba povečati število zaposlenih Komisije, ki so odgovorni za izvrševanje DSA in preiskovanje kršitev, da se zagotovi učinkovito izvrševanje naših pravil. Otroci in mladi so še posebej ranljivi za negativne učinke dezinformacij, škodljivih vsebin, temnih vzorcev družbenih medijev, pa tudi za kriminalne mreže, ki uporabljajo platforme družbenih medijev za novačenje in izkoriščanje mladoletnikov za kriminalne dejavnosti ali celo teroristična dejanja. Komisijo tudi pozivamo, naj kot prvi korak pospeši pripravo smernic za zaščito mladoletnikov v skladu z zakonom o digitalnih storitvah.
Agencija za digitalne storitve lahko dopolnjuje zakon o digitalnih storitvah, da bi spodbujala pošteno konkurenco in preglednost na področju digitalnega oglaševanja. Poleg člena 26 DSA o preglednosti oglaševanja je treba v celoti uveljaviti tudi DMA, da se zagotovi, da prevladujoče platforme ne bodo nepošteno prikrajšane za tradicionalne medije.
Zakon o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak naprej pri urejanju vsebin, ki jih ustvarja umetna inteligenca, in varovanju evropske zaveze k zaupanja vredni in na človeka osredotočeni umetni inteligenci. Ker so orodja, ki jih poganja umetna inteligenca, vse bolj razširjena, sta jasno označevanje in vodni znak sintetičnih vsebin bistvenega pomena za preprečevanje dezinformacij. DSA in zakon o umetni inteligenci bi bilo treba v celoti izkoristiti za zagotovitev strogih obveznosti glede preglednosti in razkritja, s čimer bi državljanom omogočili, da v hitro razvijajočem se družbenem in geopolitičnem kontekstu razlikujejo med avtentičnimi in z umetno inteligenco ustvarjenimi vsebinami. Nazadnje, uredba o političnem oglaševanju, ki se bo kmalu začela uporabljati, predstavlja še eno bistveno orodje za boj proti manipulativnim oglaševalskim praksam, krepitev demokratične odpornosti in ponovno vzpostavitev ravnovesja v ekosistemu digitalnega oglaševanja.
Nedavni geopolitični dogodki kažejo, da je EU na razpotju. Čeprav Evropsko komisijo pozivamo, naj uporabi ves pravni arzenal, ki ga ima na voljo, in zlasti hitro zaključi tekoče preiskave podjetij X, Meta in TikTok - v primeru kršitev DSA naj uporabi stroge in ustrezne sankcije -, menimo, da mora EU opraviti širši razmislek, da bi obravnavala več vprašanj.
To med drugim vključuje strategijo o tem, kako se zoperstaviti negativnemu vplivu družbenih medijev, zlasti na duševno in telesno zdravje uporabnikov, zlasti mladoletnikov, na naše evropske demokracije na splošno, integriteto volitev in zaupnost komunikacij. Poleg tega potrebujemo boljšo medijsko pismenost, ki bo posameznikom pomagala prepoznati in dostopati do zanesljivih in kakovostnih informacij.
Skupina S&D predlaga naslednje dodatne rešitve za dodatno zaščito Evropejcev:
- Okrepiti zaščito posameznikov na spletu s prihodnjim zakonom o digitalni pravičnosti: Komisijo pozivamo, naj hitro predstavi pričakovani zakon o digitalni pravičnosti, da bi Evropejce dodatno zaščitila pred zavajajočimi in zasvojenimi vzorci, temnimi vzorci, personaliziranimi praksami, usmerjenimi v ranljivosti, in na splošno pred digitalno asimetrijo, s katero se posamezniki soočajo v spletnem svetu. To, da je ta predlog mogoče pričakovati šele konec leta 2026, spodkopava nujnost, povezano s krizo duševnega zdravja med mladimi in drugimi težavami, ki jih povzročajo aplikacije družbenih medijev.
- Vzpostavite demokratično evropsko platformo za zaupanja vredne novice in informacije: Ta platforma bi centralizirala obstoječe vsebine javnih medijev in licenciranih izdajateljev televizijskih programov v državah članicah. Platforma, ki bi temeljila na tehnologiji prevajanja z umetno inteligenco, bi služila kot skupna dostopna točka do skupne zbirke informacij po vsej Evropi in bi vsem državljanom EU omogočila, da v svojem jeziku najdejo novice in druge vsebine, ki jih pripravljajo javno financirani in licencirani mediji. Spodbujanje dostopa do uredniških medijev na družbenih omrežjih je pomembno, saj mladi uporabljajo družbene medije kot glavni vir informacij. Še naprej bi morali graditi na prejšnjih pilotnih projektih, kot je "Oblikovanje evropskega javnega prostora", ki je preučeval sodelovanje z mediji in vplivneži.
- Spodbujati alternativo, ki temelji na vrednotah EU: Kot je bilo prikazano v Braziliji za X ali poskus v ZDA za TikTok, lahko države članice prepovejo tudi platforme družbenih medijev, ki kršijo naše zakone. Če bo takšna odločitev sprejeta, moramo Evropejci svojim državljanom ponuditi alternative, ki jim bodo omogočile, da svoje ideje delijo na varnih, nepristranskih in spoštljivih spletnih platformah. To lahko dosežemo tako, da: (1) obvezati platforme, ki kršijo naše zakone, da svoje evropske dejavnosti prodajo akterjem iz EU (prek javno-zasebnega partnerstva), preden se uvede prepoved, ali (2) spodbujati nastanek in razvoj evropskih konkurentov na trgu družbenih medijev s pomočjo združene in zaščitene javne digitalne infrastrukture. EU ima talent in vire za ustvarjanje takšnih konkurentov.
- Razviti združeno in zaščiteno javno digitalno infrastrukturo, ki bo temeljila na evropskih regulativnih standardih: Na podlagi celovitega regulativnega okvira, ki je usklajen z evropskimi vrednotami vgrajene zasebnosti, preglednosti, odgovornosti, razširljivosti in konkurence, lahko razvijemo združeno in zaščiteno digitalno infrastrukturo. To bi EU omogočilo, da ponovno pridobi digitalno suverenost, spodbuja konkurenco ter Evropejcem zagotovi pregleden, interoperabilen, odgovoren in demokratičen digitalni ekosistem. Za to bi potrebovali jasno in z dokazi podprto opredelitev strateških tehnologij in oceno globalnih odvisnosti ter analizo morebitnih ovir za razvoj evropskih zmogljivosti. Pozvali bi k ustanovitvi sklada za digitalno suverenost iz proračuna EU, ki bi sprostil potrebne naložbe za izgradnjo evropskega digitalnega ekosistema. Poleg novih naložb bi lahko uporabili spodbude za javna naročila kot sredstvo za okrepitev naložb EU v evropsko digitalno infrastrukturo, kot so operaterji v oblaku.
- Zagotoviti prihodnost medijskega pluralizma in odpraviti izkoriščevalske poslovne modele: Na trgu digitalnega oglaševanja prevladuje peščica tehnoloških velikanov (Google, Meta in Amazon), ki pridobijo od 80 do 90 % svetovnih prihodkov od digitalnega oglaševanja. Ta prevlada spodkopava pluralnost medijev in slabi tradicionalne medije, ki zagotavljajo neodvisno in kakovostno novinarstvo. Ker se uporabniki vse bolj ukvarjajo s spletnimi platformami in ne z zaupanja vrednimi viri novic, imajo tiskani mediji težave z monetizacijo svojih vsebin. Hkrati te platforme izkoriščajo uporabnike z vsiljivim profiliranjem, pri čemer uporabljajo osebne in celo občutljive podatke za nepregledne priporočilne algoritme. Ti algoritmi krepijo dezinformacije, sovražni govor, radikalizacijo in škodljive vsebine, uporabnike pa zadržujejo v zaprtih informacijskih mehurčkih. To ogroža medijsko pismenost in možnost dostopa Evropejcev do raznolikih in zanesljivih novic. EU ima orodja za odpravo tega neravnovesja. Strogo in z zadostnimi sredstvi podprto izvrševanje uredbe GDPR in pravil o zasebnosti in elektronskih komunikacijah mora preprečiti nezakonito izkoriščanje podatkov in zagotoviti, da platforme, ki kršijo evropsko zakonodajo, ne pridobijo neupravičene prednosti pred tistimi, ki spoštujejo pravice uporabnikov. Končno je treba prepovedati ciljno usmerjeno oglaševanje, občutljivih podatkov pa nikoli ne smemo uporabljati v komercialne namene. Z uveljavljanjem teh pravil lahko izenačimo konkurenčne pogoje, prihodke od oglaševanja preusmerimo v zaupanja vredno novinarstvo in volivce zaščitimo pred manipulativnimi vplivi.
- Spodbujajte države članice, naj vlagajo v pobude za medijsko in informacijsko pismenost, ter jim ponudite usklajevanje na ravni EU: Kot je poudarjeno v Niinistöjevem poročilu o pripravljenosti (2024), "da bi zagotovili, da v krizah držimo skupaj, moramo okrepiti tudi sposobnost državljanov, da prepoznajo verodostojne vire informacij za odzivanje na krize ter zavrnejo dezinformacije in tuje manipulacije z informacijami in vmešavanje (FIMI)". Medijska pismenost je za evropske državljane bistvena spretnost, saj se napačne in dezinformativne informacije pogosto izmenjujejo na različnih platformah. Zagotoviti moramo, da bodo Evropejci po vsej EU deležni kakovostnega usposabljanja in informacijskih kampanj o medijski pismenosti. Komisija bi morala preučiti države članice, ki so takšne programe že uspešno izvajale v svojih izobraževalnih sistemih, in omogočiti izmenjavo najboljših praks.
- Ustvarite medstrankarsko koalicijo, ki bo pripravila konkretne predloge: Evropski pristop k družbenim medijem, ki temelji na pravilih, bo pod velikim geopolitičnim pritiskom. Ta koalicija je lahko forum za proevropske oblikovalce politik, organizacije civilne družbe in podobno misleče strokovnjake ali celo lokalne akterje (mesta, javne službe itd.), ki bodo dodatno razmislili in sprožili konkretne pobude za napredek politike EU na tem področju.
