Evropska unija se trenutno sooča s perečo stanovanjsko krizo, ki prizadene prebivalce različnih dohodkovnih skupin. Od oseb z nizkimi do srednjimi dohodki se mnogi spopadajo z izzivi cenovne dostopnosti, previsokimi stroški, neustreznimi življenjskimi razmerami in nevarnostjo brezdomstva ali izselitve. Najbolj so na udaru revni zaposleni, starejši, enostarševske družine, mladi ter migranti in begunci.
Ta kriza je globoko zakoreninjena v vse večji družbeno-ekonomski neenakosti, obsežni financializaciji stanovanj in zemljišč ter netrajnostnih stanovanjskih sistemih, ki dajejo prednost dobičku pred človekovimi pravicami.
Neustrezni stanovanjski pogoji negativno vplivajo na telesno in duševno zdravje, kakovost življenja in dostojanstvo ljudi, pa tudi na njihov dostop do zaposlitve in osnovnih storitev.
Neuspehi na stanovanjskem trgu ogrožajo socialno Evropo, povečujejo brezdomstvo in revščino ter spodkopavajo zaupanje v demokracijo.
Razviti moramo politike, ki bodo zagotavljale ustrezno ponudbo stanovanj, hkrati pa vzpostavile ravnovesje med gospodarskim razvojem in blaginjo naših skupnosti. Naš cilj? Cenovno dostopni in uspešni življenjski prostori za vse.
Načrt EU za zagotavljanje dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj mora vključevati:
- ureditev evropskega stanovanjskega trga
- povečanje javnih naložb v zelena socialna stanovanja
- omejevanje cen stanovanj
- boj proti brezdomstvu
- zagotavljanje dostojnih stanovanj za otroke
Stanovanja kot prednostna naloga EU
Stanovanja so v Evropskem parlamentu končno postala prednostna naloga. S&D smo ponosni, da smo zagotovili prvega komisarja za stanovanja, Dana Jørgensena. S podporo Jørgensena imamo močnejši glas pri uveljavljanju našega načrta za dostopna stanovanja.
Prizadevali si bomo za obsežne naložbe v cenovno dostopna, dostojna in trajnostna stanovanja, stroge pogoje za uporabo javnih in zasebnih naložb, reformo pravil o državni pomoči, ustrezno ureditev kratkoročnih najemov, zagotavljanje cenovno dostopnega lastništva, socialnih stanovanj za ranljive skupine in študentskih stanovanj, odpravo brezdomstva ter znižanje cen električne energije za gospodinjstva in podjetja.
Urejanje evropskega stanovanjskega trga
Stanovanje je družbena dobrina in človekova pravica, ne pa blago za trgovanje in špekulacije.
Vendar so nepremičninski skladi v euroobmočju narasli na vrtoglavih 1 bilijon EUR, kar je bistveno več kot leta 2010, ko so znašali 350 milijard EUR. Kako je do tega prišlo? Odgovor se skriva v posebnih privilegijih, dodeljenih zasebnim gradbenikom in vlagateljem.
Ti privilegiji vključujejo oprostitve davkov na kapitalski dobiček, davčna jamstva, nižje davke na dohodke od najemnin in celo spodbude, povezane z dedovanjem. Posledica? Institucionalni vlagatelji so samo v letu 2020 v nakupe stanovanj vložili kar 64 milijard evrov.
Zaskrbljujoče je, da imajo zasebni razvijalci in vlagatelji zdaj pomemben vpliv na naše stanovanjske sisteme. Na stanovanja gledajo kot na špekulativno blago in jih ločujejo od njihove bistvene družbene vloge.
Nekatere nacionalne prakse so razmere še poslabšale. Nepremičninskim špekulantom so odobrili davčne ugodnosti, z davčnimi spodbudami so favorizirali lastnike stanovanj, uvedli "zlate vize" za privabljanje tujih vlagateljev in celo deregulirali najemne trge.
Naša stanovanja si moramo povrniti iz rok špekulantov in vlagateljev. Stanovanja naj postanejo temeljna pravica, dostopna vsem, in ne privilegij, ki ga uživajo le izbranci. Pridružite se našemu gibanju za pravična stanovanja, kjer bo vsak posameznik našel prostor, ki ga bo imenoval dom, ne glede na svoja finančna sredstva. Skupaj lahko obrnemo tok in zagotovimo cenovno dostopna in kakovostna stanovanja za vse.
Za kaj se borimo:
- omejitev privatizacije javnih ali socialnih stanovanj
- ustrezna pravila za najemnine
- popolno preglednost naložb v stanovanja
- omejitev kratkoročne preprodaje nepremičnin
- omejitev "turistifikacije" ali "učinka Airbnb" na stanovanjskem trgu.
Povečanje javnih naložb v zelena socialna stanovanja
EU mora zagotoviti dovolj kakovostnih in cenovno dostopnih socialnih stanovanj s posebnim poudarkom na trajnosti.
Vsaj 30 % vseh novih stanovanj bi moralo biti cenovno dostopnih stanovanj za nižje dohodkovne skupine in vsaj 30 % cenovno dostopnih stanovanj za srednje dohodkovne skupine.
Čas je, da socialna stanovanja postanejo prednostna naložba. V številnih državah poraba za socialna stanovanja zaostaja za drugimi področji javne porabe, vendar povpraševanje po njih še nikoli ni bilo večje. Posamezniki z nižjimi dohodki čutijo pritisk, ko gre za stanovanjske stroške, naraščajoče obrestne mere pa stanje le še poslabšujejo.
Poleg tega moramo zagotoviti zelena socialna stanovanja. To ne pomeni le dajanja prednosti trajnostnim merilom, temveč tudi zagotavljanje dostopa do rekreacijskih objektov, skupnostnih centrov, parkov in zelenih površin, zlasti v naših najbolj prikrajšanih soseskah.
Tudi zato je reforma davčnih predpisov EU, o kateri se trenutno pogajamo, zelo pomembna. Takšna reforma je ključna za uresničitev ambicioznega programa javnih naložb.
Iz istega razloga bi morala Evropska komisija revidirati državna pravila EU in razširiti ciljno skupino socialnih stanovanj, da bi resnično zagotovili dostopna stanovanja za vse. Konkretno bi morala Komisija ustrezno prilagoditi opredelitev ciljne skupine socialnih stanovanj v zakonodaji o storitvah splošnega gospodarskega pomena (SSGP). EU bi se morala zavzemati za širše pojmovanje socialnih stanovanj kot univerzalističnega modela, pri katerem so socialna stanovanja namenjena vsem državljanom s ciljem razvoja socialno mešanih sosesk.
Znižanje cen stanovanj
V začetku leta 2022 so se gospodinjstva v euroobmočju soočila z najhujšim skokom cen življenjskih potrebščin v zadnjih desetletjih in prvim dvigom obrestnih mer po več kot desetletju. Te visoke hipotekarne obrestne mere so povzročile izjemen porast cen stanovanj v EU, ki se je v prvem četrtletju leta 2022 približal 10-odstotni rasti - ravni, ki je nismo videli od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Zaradi hitro naraščajočih hipotekarnih obrestnih mer družine izrinjajo s stanovanjskega trga, z višanjem obrestnih mer za nova posojila pa se breme za obstoječe lastnike stanovanj, zlasti tam, kjer imajo hipoteke s spremenljivo obrestno mero, še povečuje.
Stanovanjski stroški iz leta v leto strmo naraščajo in močno presegajo razpoložljivi dohodek. Za mnoge Evropejce je stanovanje največji strošek. Kaj je vzrok za tako hitro naraščajoče cene? Glavni krivec za to so nepremičninske špekulacije, ki stanovanjske stroške dvigujejo na nevzdržno raven.
Najtežje breme nosijo tisti na dnu dohodkovne lestvice. Od leta 2010 do leta 2024 so se cene najemnin povečale za 25 %, medtem ko so cene stanovanj poskočile za neverjetnih 52 %. V Estoniji in na Madžarskem so se cene stanovanj potrojile, v Litvi, Latviji, na Češkem, v Avstriji, na Portugalskem, v Luksemburgu in Bolgariji pa so se več kot podvojile.
Neučinkoviti stanovanjski trgi so vzrok dohodkovne in premoženjske neenakosti v EU. Javno posredovanje na hipotekarnem trgu ni le dobra zamisel, temveč nujna socialna pravičnost. Je ključ do pravične porazdelitve bogastva.
Čas je za ukrepanje:
- EU mora uvesti začasno zgornjo mejo obrestnih mer, da bi omejila hitro rast hipotekarnih obrestnih mer.
- Za zagotovitev socialne pravičnosti morajo banke in vlade ukrepati in zaščititi najranljivejše.
- Nacionalni načrti za dostopna stanovanja morajo biti vključeni v nacionalne programe reform* (NRP).
* Nacionalni programi reform so bistveni del gospodarskega upravljanja EU. Ponujajo strukturiran pristop k oblikovanju gospodarskih in fiskalnih politik v državah članicah, pri čemer so glavni cilji stabilnost, rast in ustvarjanje delovnih mest. Ti načrti so podlaga za usklajeno ukrepanje.
Boj proti brezdomstvu
Leta 2025 bo več kot 1.000.000 Evropejcev ostalo brez strehe nad glavo.
Brezdomstvo globoko spodkopava človekovo dostojanstvo. Krši tudi številne človekove pravice, vključno s pravico do stanovanja, nediskriminacije, zdravja, dostopa do čiste vode in sanitarij, osebne varnosti ter svobode pred krutim, ponižujočim in nečloveškim ravnanjem.
Brezdomci in tisti, ki živijo v neformalnih stanovanjih, se pogosto soočajo s kriminalizacijo, nadlegovanjem in diskriminatorno obravnavo.
Boj proti brezdomstvu:
- V boju proti brezdomstvu morajo vse države EU sprejeti program "Najprej stanovanje".
- Kriminalizacija brezdomcev se mora končati.
- Aporofobijo (negativen odnos in čustva do revščine in revnih ljudi) je treba priznati kot kaznivo dejanje iz sovraštva.
- Diskriminacijo zaradi brezdomstva je treba prepovedati po vsej EU.
Zagotavljanje ustreznih domov za otroke
Gospodinjstva z otroki so vse bolj izpostavljena resnim stanovanjskim težavam. Številne družine z nižjimi dohodki so prisiljene živeti v prenatrpanih razmerah, zaradi omejene razpoložljivosti socialnih stanovanj pa so čakalne vrste mučno dolge.
Neustrezno ogrevanje ter nezadosten dostop do varne vode in sanitarij sta še vedno zelo razširjena problema v več državah članicah. Te težave ne vplivajo le na dobro počutje naših otrok, temveč tudi na njihovo zdravje, rast in izobraževanje. Ključnega pomena je razumeti, da je ustrezno stanovanje temelj spodbudnega okolja za razvoj in učenje naših otrok.
Naša ključna sporočila:
- Noben otrok ne bi smel živeti v hladnem in prenatrpanem domu.
- Pravico otrok do ustreznega stanovanja je treba zagotoviti z javnimi ukrepi.
- Proračun evropskega jamstva za otroke je treba povečati za vsaj 20 milijard evrov.
Posebni odbor za stanovanjsko krizo v Evropski uniji
Stanovanje je družbena dobrina in človekova pravica, ne pa blago za trgovanje in špekulacije. Kljub temu opažamo, da so stroški stanovanj po vsej Evropi rekordni in močno prizadenejo mlade in stare, najrevnejše in srednji razred, medtem ko bogataši bogatijo in trgujejo s človekovimi pravicami zaradi dobička.
Z delovanjem novega posebnega odbora za stanovanjsko krizo je ta tema, ki zelo skrbi milijone Evropejcev, končno postala prednostna naloga v Evropskem parlamentu. Skupina S&D je stanovanjsko problematiko postavila v ospredje dnevnega reda EU, medtem ko se je več kot leto dni aktivno zavzemala za dostojna, cenovno dostopna in trajnostna stanovanja. Ponosni smo, da smo zagotovili nov poseben odbor v Evropskem parlamentu in prvega evropskega komisarja za stanovanja. V S&D smo veseli, da bo to funkcijo opravljal Dan Jørgensen.
Močna osredotočenost na stanovanja v ključnih institucijah EU je bistvena za izvajanje evropskega načrta za dostopna stanovanja, ki so ga predlagali S&D.
Več informacij o tem posebnem odboru in o tem, kateri poslanci Evropskega parlamenta so v njem vključeni, najdete tukaj.
