Socialne pravice so temelj pravične in vključujoče družbe, saj vsakemu posamezniku zagotavljajo enako obravnavo, enake možnosti in zaščito pred diskriminacijo. Te pravice zajemajo pomembna področja, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, stanovanja, zaposlovanje, socialna varnost in dostop do kulture, ter ljudem omogočajo, da živijo smiselno življenje. Zagotavljajo dostop do kakovostnega izobraževanja, zdravstvenega varstva, varnega stanovanja, poštene zaposlitve, socialne podpore in bogatih kulturnih izkušenj. S spodbujanjem socialne kohezije in zmanjševanjem neenakosti socialne pravice ustvarjajo harmonično in cvetočo skupnost za vse.
Dostojen dohodek in ustrezna minimalna plača za vse Evropejce
Delo se mora izplačati. Vsak šesti Evropejec ne zasluži dovolj za preživetje. Čeprav delajo težak 40-urni delavnik ali še več ur - ob naraščajočih cenah -, mnogi Evropejci ne morejo uživati dostojnega življenjskega standarda. Govorimo o ljudeh, ki držijo naše družbe nad vodo: blagajnikih v supermarketih in na policah, kuharjih in natakarjih, voznikih tovornjakov in oskrbnikih, delavcih na kmetijah in v jaslih. Ti ljudje so podcenjeni in premalo plačani.
Direktiva o primernih minimalnih plačah bo končno odpravila ta škandal z revnimi delavci. Hkrati krepimo kolektivna pogajanja, ki so najboljši način za zagotavljanje dostojnih delovnih pogojev po vsej EU. Stari zgrešeni evropski recept za zniževanje plač in razbijanje sektorskih kolektivnih pogodb škoduje ljudem. Čas je za spremembe in mi smo na čelu prizadevanj za njihovo uresničitev: plače se morajo zvišati, pogajalska moč delavcev pa se mora povečati. Minimalne plače morajo biti prag dostojnosti. Njihova določitev na ustrezni ravni je uspešna le ob upoštevanju življenjskih stroškov. Pravične minimalne plače bodo koristile neštetim Evropejcem, saj bodo zmanjšale razlike v plačah med spoloma in se borile proti neenakosti.
Zagotoviti enako plačilo za moške in ženske.
Danes ženske še vedno zaslužijo v povprečju 14,1 % manj kot moški na primerljivih delovnih mestih. Pravi škandal v 21. stoletju.
Podpiramo prizadevanja komisarke Helene Dalli za uvedbo direktive o preglednosti plač, ki je nujen prvi korak za odpravo še vedno prevelikih razlik v plačah med moškimi in ženskami. Direktiva bo veljala za vse delodajalce v zasebnem in javnem sektorju ter za vse delavce. Velika večina držav EU nima pravnega okvira za preglednost plač. Z novimi predlaganimi ukrepi za preglednost plač bo mogoče ugotoviti pristranskost glede na spol v plačnih strukturah ali neustrezne plače. Novi ukrepi bodo delavcem omogočili, da odkrijejo diskriminacijo pri plačilu in uveljavljajo svoje pravice. To bo koristilo vsem delavcem, ne le ženskam.
Pandemija je nesorazmerno močno prizadela ženske, zlasti tiste z nizko plačanimi in negotovimi delovnimi mesti. Zato moramo zdaj podvojiti svoja prizadevanja za odpravo razlik v plačilu med spoloma in podpreti ekonomsko varnost žensk. Vendar je to le en del problema. Naslednji koraki morajo biti uvedba pravičnih minimalnih plač v celotni EU, revizija direktive o enakih možnostih, spodbujanje enake obravnave moških in žensk pri delu ter sprejetje direktive o ženskah v upravnih odborih.
Zaščita pravic delavcev na platformah
Uber in drugi želijo prodati idejo o tretji poti med klasičnimi oblikami zaposlitve in samozaposlitvijo. In res, koga ne bi pritegnilo delo, ki obljublja hiter zaslužek, prilagodljiv delovni čas in lastnega šefa? Vendar pa tveganja ne moremo preprosto prenesti na ramena delavcev in družbe, medtem ko platformna podjetja bogatijo in ne prevzemajo nikakršne odgovornosti.
Če Uberjevi vozniki danes nimajo strank, jih doleti račun za gorivo ali najemno pogodbo. Če se vozniki podjetja Deliveroo med delom ponesrečijo s kolesom, ostanejo brez bolniškega nadomestila. Na koga se lahko obrnejo čistilci podjetja Helpling, če jih nadlegujejo? In kdo jim bo plačeval pokojnino, ko bo napočil čas? Hkrati se tradicionalna podjetja, ki svojim zaposlenim nudijo popolno socialno zaščito in dostojno plačilo, soočajo z nelojalno konkurenco platformnih podjetij, ki zmanjšujejo socialne pravice.
Da bi zagotovili, da tehnološki napredek pomeni socialni napredek za vse, moramo sprejeti zakone, ki bodo delavcem platform zagotavljali enake pravice kot vsem drugim delavcem in da bodo za podjetja platform veljala enaka pravila kot za vsa druga podjetja. Ključ do tega je obrnjeno dokazno breme. Podjetja bi morala dokazati, da imajo dejansko opravka z neodvisnimi, samozaposlenimi podjetniki. Če tega ne morejo dokazati, bi morali domnevati, da s platformnim podjetjem obstaja delovno razmerje, z vsemi odgovornostmi delodajalca in pravicami delavcev, ki iz tega izhajajo. Čas je, da zagotovimo pravice delavcev v digitalni dobi.
To je tako priročno: z enim dotikom na pametnem telefonu lahko naročimo hrano na dom ali prevoz kamor koli. Toda aplikacije lepo prikrivajo resnično zgodbo delavcev na platformah, ki so prepogosto prikrajšani za poštene plače, jim je odvzeto socialno zavarovanje ter zavrnjen plačan dopust in dostojni delovni pogoji. Medtem ko digitalizacija obrača naš svet na glavo in spreminja način dela, proizvodnje, potrošnje, ljubezni in življenja, moramo zagotoviti, da delavci niso tisti, ki plačujejo ceno. Zato se borimo za to, da se delavci na platformah obravnavajo kot delavci z vsemi veljavnimi pravicami, razen če podjetja na platformah lahko dokažejo, da imajo opravka z resničnimi samozaposlenimi osebami. S to "izpodbojno domnevo" o delovnem razmerju lahko zagotovimo, da delavci na platformah dobijo pravice, ki bi jim morale pripadati, kot so minimalna plača, socialno zavarovanje, zdravstveno in varnostno varstvo, bolniški dopust, pa tudi pravico do organiziranja in sodelovanja v kolektivnih pogajanjih.
Evropski steber socialnih pravic
S&D si je vedno prizadevala, da bi EU na prvo mesto postavila ljudi, zato vztrajamo, da morajo imeti socialne pravice enako prednost kot gospodarski in okoljski cilji. Dve leti po socialnem vrhu v Portu, na katerem smo določili ključne zaveze in cilje, se je skupina S&D pred kratkim vrnila na Portugalsko, da bi še okrepila svoj boj za uspešno prihodnost vseh Evropejcev.
V Göteborgu leta 2017 je naša politična družina predstavila evropski steber socialnih pravic. Štiri leta pozneje smo na socialnem vrhu v Portu sprejeli akcijski načrt s konkretnimi zavezami in cilji. Maja 2021 smo se osredotočili na okrepitev socialnega stebra ter odpravljanje socialnih posledic pandemije Covid-19 in vojne v Ukrajini.
Vrh v Portu je opredelil tri glavne socialne cilje do leta 2030: najmanj 78-odstotna stopnja zaposlenosti v EU, vsaj 60 % odraslih, ki se vsako leto udeležijo tečajev usposabljanja, in zmanjšanje števila ljudi, ki jim grozi socialna izključenost ali revščina, za vsaj 15 milijonov - vključno s petimi milijoni otrok. Vendar to še vedno ni dovolj. Zahtevamo več ciljev, kot so ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, vsaj 80-odstotna pokritost s kolektivnimi pogajanji do leta 2030, nič smrtnih žrtev na delovnem mestu in izkoreninjenje brezdomstva do leta 2030.
Želimo Evropo, v kateri bodo vsi delavci zaslužili dostojno plačo, vse družine si bodo lahko privoščile stanovanje in noben otrok ne bo odraščal v revščini. Prihodnost Evrope bo socialna, sicer ne bo več Evrope, kot jo poznamo in kot si jo želimo. Da bi to dosegli, moramo okrepiti prizadevanja za izpolnitev obljube, da bomo vsem Evropejcem zagotovili dostojno življenje in dostojno delo. To je bistvo socialnega stebra.
Prepoved neplačanih pripravništev
Gospodarske posledice pandemije Covid-19 ustvarjajo nove velike ovire za mlade, ki poskušajo najti kakovostno zaposlitev. Nevarnost izkoriščanja je zelo realna. Čas je, da neplačano pripravništvo poimenujemo s pravim imenom: oblika delovnega izkoriščanja in kršitev pravic mladih. Zato si prizadevamo za prepoved neplačanih pripravništev in vajeništva na evropskih trgih dela. Zavzemamo se za pravico milijonov mladih Evropejcev do poštene obravnave na delovnem mestu ter za izboljšanje njihovih gospodarskih in socialnih razmer. Pravice mladih sodijo na vrh agende Evropske unije.
Zaščita pravic mladih
Do leta 2030 lahko brezposelnost mladih v Evropi zmanjšamo za vsaj 50 %! Jamstvo za mlade, ki so ga po zadnji gospodarski krizi uveljavili socialisti in demokrati, je pomagalo več kot 10 milijonom mladih pri iskanju zaposlitve. To je zgodba o uspehu, na katero smo ponosni, in dobro orodje, ki ga lahko prilagodimo novim izzivom. Zdaj moramo še okrepiti - z naložbami za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in prepovedjo neplačanih pripravništev, ki izkoriščajo mlade in kršijo njihove pravice. Čas je, da pravice mladih postanejo osrednja tema na dnevnem redu EU.
Nič smrtnih primerov, povezanih z delom
Čeprav je azbest v Evropski uniji prepovedan od leta 2005, v številnih državah članicah pa že prej, številne stavbe, zgrajene pred tem, še vedno vsebujejo azbest, 80 % z delom povezanih rakov, ugotovljenih v Uniji, pa je povezanih s to snovjo.
Ocenjuje se, da je azbestu izpostavljenih od 4,1 do 7,3 milijona delavcev. 97 % teh delavcev je v gradbenem sektorju, vključno s sorodnimi poklici, kot so krovci, vodovodarji, tesarji in polagalci tal, 2 % pa v industriji ravnanja z odpadki.
Skupina S&D je trdno prepričana, da ne smemo izgubljati časa in si prizadevati za omejitev izpostavljenosti delavcev tej zelo nevarni snovi, ki je glavni vzrok za z delom povezane rake v Evropi. Čas je, da uresničimo svojo zavezo, da ne bo smrtnih primerov, povezanih z delom.
Evropska komisija je septembra 2022 predlagala revizijo direktive iz leta 2009, namenjene zaščiti delavcev pred tveganji, povezanimi z azbestom. Njen predlog ni izpolnil naših pričakovanj. Pozivali smo k strogi reviziji azbestne zakonodaje, da bi zagotovili ustrezno zaščito pred rakom, povezanim z delom. Za to so potrebne veliko strožje mejne vrednosti izpostavljenosti, določene pri 1000 vlaknih na m3, kot smo pozvali v resoluciji Parlamenta, sprejeti oktobra 2021. Meja, ki jo je predlagala Komisija - in so jo doslej sprejele države članice EU -, je desetkrat višja, zato je njihova ambicija desetkrat manjša. Neutrudno si bomo prizadevali za dosego našega cilja, tj. nič smrtnih primerov, povezanih z delom, v Evropi.
Dostopna stanovanja za vse Evropejce
80 milijonov Evropejcev nima dostopnih stanovanj. Vsak dan se povečuje število ljudi, ki imajo težave s plačevanjem najemnine ali računov za energijo za ogrevanje stanovanja. Stanovanjska kriza, ki se je med krizo Covid-19 močno poslabšala, vse bolj prizadene tudi skupine s srednjimi dohodki. Stanovanje je človekova pravica in vsi Evropejci morajo imeti dostop do dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj.
Razmah stanovanjske krize je tudi posledica tržne nepopolnosti. Stanovanja so postala predmet špekulacij. Hkrati "učinek Airbnb" pospešuje spiralo cen najemnin in gentrifikacije do stopnje, ko lokalni prebivalci ne morejo več najti in si privoščiti stanovanja. Zagotoviti moramo dobro reguliran trg, ki bo lahko vsem zagotovil cenovno dostopna stanovanja. Reševanje stanovanjske krize bo postalo preizkusni kamen za solidarnost in kohezijo naše družbe. Ne pustiti nikogar zadaj pomeni predvsem zagotoviti streho nad glavo vsem. Za rešitev stanovanjske krize pozivamo k celostni strategiji EU, ki bo ustvarila ugoden okvir za nacionalne, regionalne in lokalne oblasti.
Predlagamo številne napredne politike, kot so ukrepi za nadzor cen najemnin, izključitev socialne porabe iz davčnih politik, pravila za gostinske storitve, da se prepreči "turistifikacija", revizija stopnje preobremenitve s stanovanjskimi stroški, vključitev meril za trajnost stanovanj in podpora krožnemu gospodarstvu. Javno stanovanjsko politiko bi bilo treba izključiti iz pravil o konkurenci in državni pomoči. Zahtevamo, da se dostopnost stanovanj vključi v evropski semester in da se nacionalni načrti za dostopna stanovanja vključijo v nacionalne programe reform. Vsakdo si zasluži dom.
