Ob izteku sedanjega dolgoročnega proračuna Evropski parlament zahteva ambicioznejši finančni okvir za reševanje vse večjih izzivov.
Evropska unija mora tako kot posamezne države članice zagotoviti potrebna sredstva, da bo lahko izpolnila svoje obljube državljanom. Brez ustrezne finančne podpore lahko te zaveze postanejo le želje. Prav zato EU uporablja večletni finančni okvir - dolgoročni proračun Unije. O obstoječem večletnem finančnem okviru, ki zajema obdobje od leta 2021 do 2027, so se leta 2020 dogovorili Evropska komisija, Evropski parlament in države članice v okviru Sveta. Čeprav je minilo le šest let, se je svetovno okolje dramatično spremenilo, kar poudarja, da je nujno potreben večletni finančni okvir z zadostnimi sredstvi za obdobje po letu 2027. Čas za razpravo in pogajanja je zdaj.
Prvi uradni korak v tem procesu se je zgodil danes v Strasbourgu, kjer je Evropski parlament na plenarnem zasedanju sprejel poročilo, ki sem ga v okviru parlamentarnega odbora za proračun pripravil kot soavtor. V tem poročilu so opisane ključne prednostne naloge, ki jih želimo obravnavati v zakonodajnem predlogu za večletni finančni okvir po letu 2027. Evropska komisija naj bi ta ključni predlog predstavila še letos poleti. Njegova odobritev je odvisna od soglasja Evropskega parlamenta, ki bo sledilo pogajanjem z državami članicami v Svetu na podlagi prvotnega dokumenta Komisije. Cilj je doseči dogovor najpozneje do konca leta 2026. Današnje sprejetje tega poročila s strani Parlamenta je jasno sporočilo ne le Komisiji, temveč tudi državam članicam glede pričakovanih stališč Parlamenta v prihodnjih pogajanjih.
Toda zakaj se zavzemati za ambicioznejši dolgoročni proračun po letu 2027 v primerjavi s sedanjim? Naša večja ambicioznost izhaja iz vse večjega števila in obsega izzivov, s katerimi se soočajo naši državljani, izzivov, ki jih posamezne države članice ne morejo učinkovito reševati ločeno. Ti izzivi vključujejo obnovitev vojne na naši celini, sedanje izredne podnebne razmere, ki se kažejo v uničujočih gozdnih požarih in hudih poplavah, vseprisoten občutek negotovosti skupaj s poslabšanjem gospodarskih in socialnih razmer, s katerimi se soočajo številni Evropejci, grozečo nevarnost trgovinskih vojn iz tretjih držav, težave s konkurenčnostjo, ki pestijo našo industrijo, ter nujne potrebe po humanitarni pomoči po svetu, zlasti ker Združene države Amerike napovedujejo morebiten umik z mednarodnega prizorišča in na pravilih temelječega reda. To je le nekaj ključnih vprašanj, ki zahtevajo našo pozornost in za katera ne bo mogoče najti rešitev brez znatnega povečanja sredstev za večletni finančni okvir po letu 2027.
Obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira - od leta 2021 do leta 2027 - je naše državljane in podjetja že preizkusilo z globokimi pretresi zdravstvenih in gospodarskih posledic pandemije COVID-19, naraščajočimi cenami energije ter nezakonito rusko agresivno vojno in njenim daljnosežnim vplivom na našo varnost. V nasprotju z letom 2020, ko je le malokdo lahko predvidel te dogodke, zdaj jasneje razumemo izzive, ki so pred nami. Temeljito moramo premisliti, kako razporejamo svoje vire, in sprejeti bolj strateški pristop k porabi.
Države članice, Komisijo in vse druge politične zainteresirane strani pozivamo, naj v središče naslednjega večletnega finančnega okvira postavijo ljudi in njihova pričakovanja. To je edina pot k doseganju oprijemljivih in vidnih rezultatov, s čimer bomo državljane prepričali, da evropski projekt resnično služi njihovim interesom.
V tem duhu socialisti in demokrati v Evropskem parlamentu pošiljamo Komisiji in državam članicam močno sporočilo: približno 20 milijonom otrok v Uniji grozita revščina in socialna izključenost. To so nesprejemljive razmere, zato zahtevamo, da se v okviru Evropskega socialnega sklada+ nameni poseben proračun za okrepitev evropskega jamstva za otroke kot osrednjega stebra strategije EU za boj proti revščini.
Večletni finančni okvir po letu 2027 bi moral vključevati dva posebna instrumenta: enega za zagotavljanje solidarnosti ob naravnih nesrečah in drugega za splošno odzivanje na krize. Kohezijska politika je in mora ostati naložbeni instrument za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik med regijami in skupnostmi v naši Uniji. Zato moramo kohezijsko politiko zaščititi pred izčrpavanjem zaradi nenehno nastajajočih kriz in se vzdržati njene večkratne uporabe kot zadnje možnosti, ko EU nujno potrebuje sredstva za reševanje izrednih razmer.
Poleg tega mora kohezijska politika ostati v pristojnosti regionalnih in lokalnih oblasti, ki najbolje poznajo potrebe svojih prebivalcev.
EU ne sme spregledati svojih kmetov. Ta sektor je še posebej občutljiv na inflacijske šoke, ki znatno zmanjšujejo kupno moč kmetov. Zato pozivamo k ustreznemu in predvidljivemu financiranju skupne kmetijske politike v naslednjem večletnem finančnem okviru.
Ob notranjih izzivih v EU se moramo zavedati tudi groženj, ki prihajajo od drugod. V naslednjem dolgoročnem proračunu Unije po letu 2027 bi morala obramba in varnost zavzemati pomembno mesto. Vendar to ne sme zahtevati zmanjšanja ali preusmeritve sredstev iz ključnih socialnih politik. Rešitev te očitne dileme - varnost proti socialni politiki - je v vzpostavitvi novega sistema pravih lastnih sredstev, ki ga skupina S&D že dolgo zagovarja.
To ne bo zagotovilo le trajnostnega odplačevanja skupnega dolga EU, temveč tudi sposobnost Evrope, da se učinkovito odzove na krize in zadovolji potrebe svojih prebivalcev. Skupina S&D tudi vztraja, da bi moralo biti na voljo novo skupno zadolževanje, s katerim bi zagotovili, da ima Unija dovolj sredstev za skupen odziv na številne izzive, s katerimi se soočamo, vključno z obrambo, in da Parlament tokrat v tem procesu v celoti izvaja svojo vlogo.
Nazadnje in kar je ključno, spoštovanje pravne države mora biti absolutni predpogoj za dostop do evropskega financiranja, tako v okviru sedanjega kot prihodnjega dolgoročnega proračuna EU.
Carla Tavares je portugalska poslanka Evropskega parlamenta iz skupine S&D in sopogajalka o naslednjem večletnem proračunu EU po letu 2027 v Odboru EP za proračun.
